Poplavna območja ob Savi in Krki je treba ohraniti, sicer bi se ogroženost že tako ogroženih naselij pod Brežicami še povečala, je dejal Fazarinc. Foto: Občina Krško
Poplavna območja ob Savi in Krki je treba ohraniti, sicer bi se ogroženost že tako ogroženih naselij pod Brežicami še povečala, je dejal Fazarinc. Foto: Občina Krško
Ljubljana
Škode zaradi poplav bi bile bistveno manjše, če bi bila ozaveščenost ljudi večja. Foto: Daniel Poplašen
Plaz
Območja plazov so znana. Za večino plazov, ki ogrožajo stanovanjske objekte, smo krivi sami ljudje, je še opozoril Fazarinc. Foto: MMC RTV SLO
Tudi ministrstvo za okolje je opozorilo, da v zadnjem desetletnem obdobju za izvajanje obvezne državne gospodarske javne službe na področju urejanja voda nikoli ni bilo zagotovljenih dovolj sredstev, da bi lahko zagotovili ustrezno vzdrževanje objektov vodne infrastrukture. Pojasnjujejo še, da je potrebno za sanacijo posledic poplav iz septembra 2007 zagotoviti okoli 50,7 milijona evrov. Izvajanje sanacijskega programa se bo ob sedanji dinamiki izteklo predvidoma šele leta 2016. Poleg tega pa dodajajo, da so se v skladu s sklepom vlade z dne 14. septembra letos dodatno razporedila sredstva v višini dveh milijonov evrov, ki jih bodo dodatno porabili za izvajanje javne službe v jesenskem obdobju oziroma za nujna dela po aktualnih poplavah.
Reka Vipava
Za vsako gradnjo na poplavnem območju je potrebno pripraviti ustrezno strokovno mnenje, ki opredeli stopnjo poplavne nevarnosti. Foto: Uporabnik Mojega spleta Travelatix
Po poplavah zvoniti je prepozno …

Strokovnjak na področju vodnega gospodarstva je dejal, da strokovnjaki že več kot 20 let opozarjajo na veliko poplavno ogroženost, ljudje pa so bili večinoma nepripravljeni ali niso verjeli, da bi lahko poplavilo.

Koliko k poplavni ogroženosti pripomorejo ljudje sami in koliko občine, ki ne uredijo potrebnih nasipov, zapornic ...
Škode zaradi poplav bi bile bistveno manjše, če bi bila ozaveščenost ljudi večja. Na območjih, kjer so vajeni poplav, po navadi ljudje pravočasno ukrepajo, na območjih, kjer z ogorženostjo niso seznanjeni, pa ja škoda bistveno večja. Tipičen primer je poplava na Viču v Ljubljani. Stroka že več kot 20 let opozarja na veliko poplavno ogroženost, ljudje pa so bili večinoma nepripravljeni ali pa celo niso verjeli, da jih bo poplavilo.


Vzdrževanje rečnih strug in drugih vodnogospodarskih objektov je v domeni države (ministrstva za okolje in prostor), razen če ni drugače dogovorjeno. Večinoma rečne struge vzdržujejo koncesionarji, kakovost vzdrževanja pa je odvisna od sredstev. Teh je premalo, da bi vodotoke vzdrževali v stanju, kot bi bilo potrebno. Ker smo še v letnem obdobju vegetacije, je pretočnost strug zaradi zarasti manjša vsaj za 20 do 30 odstotkov. Obseg tokratnih poplav v Ljublajni bi bil nekoliko manjši, če bi bila struga Malega grabna očiščena.

Kako se lahko izda gradbeno dovoljenje na poplavnih območjih? Ali izdelava strokovnega mnenja o poplavni ogroženosti ni obvezna pred gradnjo na poplavno ogroženih območjih?
Gradnja na poplavnih območjih je mogoča pod določenimi pogoji, ki so opredeljeni v tako imenovani "poplavni uredbi" (Uredba o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja - Ur. list RS 89, 2008). Za vsako gradnjo na poplavnem območju je treba pripraviti ustrezno strokovno mnenje, ki opredeli stopnjo poplavne nevarnosti, ukrepe, ki jih mora upoštevati investitor, in ukrepe za vplivno območje gradnje. V veliko primerih gradnja zaradi takšnih analiz ni mogoča oziroma ministrstvo za okolje ter Agencija za okolje izdata negativno mnenje.

Ali držijo navedbe ministra za okolje Roka Žarnića in ljubljanskega župana Zorana Jankovića, ki sta dejala, da poplav v Ljubljani ne bi bilo, če bi bila pred Ljubljano zgrajena zadrževalnika. Bi v tem primeru poplavilo drugje?
Navedbe župana in ministra popolnoma držijo. Za zagotovitev poplavne varnosti jugozahodnega dela Ljubljane je treba izvesti tri ukrepe:
- povečati pretočnost Malega grabna in strugo redno vzdrževati,
- del vode nadzorovano speljati na Barje in
- večino visoke vode, ki povzoča poplavo v Ljubljani, zadržati na poplavnih območjih Gradaščice in Horjulke.
To je ključni objekt za zagotovitev varnosti Ljubljane pred poplavami. Z zadrževanjem poplavnih vod Gradaščice se posredno zmanjša poplavna ogroženost Rudnika in dela Ljubljane ob spodnjem toku Ljubljanice (Vevče in preostala naselja). Nikjer se poplavna ogroženost ne bi povečala.

Vendarle so tako obsežne poplave v Ljubljani v zgodovini že doživeli. Na viški cerkvi je tablica, da je voda segala 60 cm visoko.
Poplava leta 1926 je bila še hujša, vendar je bilo urbano območje Viča bistveno manjše in manj ranljivo.

V Laškem vsako leto poplavi isto območje (kulturni center, Thermana). Kako bi se lahko temu izognili?
Edini ukrep, ki bi zagotovil relativno poplavno varnost Laškega, je zadrževanje visokih vod Savinje in pritokov na poplavnih območjih Spodnje Savinjske doline, Voglajne na širšem območju Šentjurja in Hudnje, kjer je to še mogoče.

Ali obstaja kakšna rešitev za Posavje, kjer se Krka izliva v Savo?
Poplavna območja ob Savi in Krki je treba ohraniti, sicer bi se ogroženost že tako ogroženih naselij pod Brežicami se povečala. Tudi v okviru gradnje HE Brežice je predvidena ohranitev obsežnih poplavnih območij. Torej se je treba zavedati, da je to poplavno območje, in življenje temu prilagoditi.

Kako se bo morala država lotiti urejanja vodotokov in preprečevanja poplav?
Na MOP-u so seznanjeni s problematiko in potekajo številni projekti, katerih cilj je povečanje poplavne varnosti, vendar ti projekti zaradi premajhne politične podpore, zahtevnih postopkov umeščanja v prostor in kroničnega pomanjkanja sredstev potekajo prepočasi.

Tokratno obilno deževje je povzročilo tudi številne zemeljske plazove, ki ogrožajo stanovanjske hiše. Kako bi lahko v prihodnje preprečili gradnjo na tovrstnih območjih?
Podobno, kjer je treba izdelati posebne strokovne podlage za posege na poplavna območja, je treba izdelati tudi strokovne podlage za posege na pogojno stabilna območja. Tudi ta območja so znana. Za večino plazov, ki ogrožajo stanovanjske objekte, smo krivi sami ljudje.

Tudi ministrstvo za okolje je opozorilo, da v zadnjem desetletnem obdobju za izvajanje obvezne državne gospodarske javne službe na področju urejanja voda nikoli ni bilo zagotovljenih dovolj sredstev, da bi lahko zagotovili ustrezno vzdrževanje objektov vodne infrastrukture. Pojasnjujejo še, da je potrebno za sanacijo posledic poplav iz septembra 2007 zagotoviti okoli 50,7 milijona evrov. Izvajanje sanacijskega programa se bo ob sedanji dinamiki izteklo predvidoma šele leta 2016. Poleg tega pa dodajajo, da so se v skladu s sklepom vlade z dne 14. septembra letos dodatno razporedila sredstva v višini dveh milijonov evrov, ki jih bodo dodatno porabili za izvajanje javne službe v jesenskem obdobju oziroma za nujna dela po aktualnih poplavah.
Po poplavah zvoniti je prepozno …