V Sloveniji so najbolj ogrožena območje Ljubljane, Brežic in severozahodnega dela države, najmanj pa Obala in severovzhodna Slovenija. Foto: MMC RTV SLO
V Sloveniji so najbolj ogrožena območje Ljubljane, Brežic in severozahodnega dela države, najmanj pa Obala in severovzhodna Slovenija. Foto: MMC RTV SLO
V Sloveniji se s potresi poklicno ukvarja okoli dvajset ljudi. Foto: reuters
Seizmolog Andrej Gosar o potresni nevarnosti

Pogovor z Gosarjem smo opravili po zadnjem hudem potresu v Italiji, ki je zahteval najmanj 179 žrtev. Pojasnil nam je, da sta ravno osrednji del in jug Italije, poleg Grčije in Turčije, med najbolj potresno ogroženimi območji v Evropi.

Manj ogrožena od juga, bolj od severa
Slovenija je tako manj potresno dejavna od teh odmočij, je pa bolj kot, denimo, območja srednje in severne Evrope. Po uradni karti potresne nevarnosti, ki jo pripravljajo na uradu, so v Sloveniji območja s povečano potresno nevarnostjo ljubljansko območje, severozahodna Slovenija, najbolj Zgornje Posočje in pa brežiško območje. Karta kaže tudi najmanj ogrožena območja, to sta severovzhodna Slovenija in Obala.

Ob morebitnem potresu Gosar svetuje predvsem izogibanje paniki in brezglavemu begu na prosto. Varneje je ostati v objektu in stopiti pod podboje vrat ali se skriti pod mizo.


Ker se je ob potresu pojavila tudi novica, da je italijanski seizmolog Gioacchino Giuliani potres že napovedal, smo Gosarja povprašali tudi o tem. Dejal je, da kratkoročno napovedovanje za zdaj ni mogoče in verjetno še dolgo ne bo mogoče, poudaril pa je, da je pri napovedovanju točen kraj, čas in moč potresa.

Pasti napovedovanja
Če bi namreč napoved potresa želeli uporabiti za evakuacijo ljudi, je ravno točen kraj zelo pomemben. Z napako pri navedbi kraja bi lahko, kot razlaga Gosar, povzročili še večjo škodo. Ljudi iz nekega mesta bi tako, denimo, izselili in jih naselili v drugo mesto, potem pa bi potres prizadel ravno ta kraj in bi bilo žrtev še več.

Gosar je za MMC komentiral tudi metodo, s katero je Giuliani napovedal potres - proučevanje izpustov radona iz globin v talni zrak. Ta povezava je sicer že znana, nam je povedal, tudi v Sloveniji se uporablja, a je bolj primerna za razumevanje dogajanja ob globokih tektonskih prelomih. Tudi manjši predhodni potresi niso signal za močan potres, še razlaga Gosar, saj do katastrofalnega tresenja tal lahko pride tudi brez predpotresov.

Pri opozovanju potresov lahko sodelujejo vsi, saj je na spletni strani Agenicje za okolje RS ob potresih objavljen vprašalnik, ki ga lahko izpolni vsak uporabnik, ki je potres začutil.

V Sloveniji 26 opazovalnic
S proučevanjem potresov v Sloveniji se ukvarja približno dvajset ljudi, velik del informacij pa dobijo iz mreže 26 potresnih opazovalnic, ki je namenjena opazovanju potresnih dejavnosti v Sloveniji in njeni bližini, povezane pa so z ljubljanskim centrom za obdelavo podatkov. Z natančnim opazovanjem nato izdelujejo potresne karte, ki jih upoštevajo tudi v gradbeništvu.

Sabina Zonta

Seizmolog Andrej Gosar o potresni nevarnosti