Risa Dina je povrgla dva mladička. Foto: Miha Krofel
Risa Dina je povrgla dva mladička. Foto: Miha Krofel
Aleksandra Majić Skrbinšek za MMC o projektu DinaRis
Miha Krofel za MMC o risji populaciji

Krofel je član meddržavne skupine, ki raziskuje populacijo risov v snežniških gozdovih. S sledilno ovratnico so opremili pet risov na slovenski strani in sedem na hrvaški. Živali, ki imajo ovratnico, navadno opremijo s tetovažo v notranjosti uhlja, kar pa pri risih ni mogoče, ker je notranjost njihovih uhljev črna. V prihodnosti jih bodo opremljali s čipi, je povedal Krofel.

Spremljanje gibanja risov omogočajo ovratnice z vgrajenimi oddajniki radijskih signalov, satelitskimi sprejemniki, uporabljajo se prenosne telefonske naprave in senzorji, ki zaznavajo gibanje in merijo temperaturo.

Ilegalen odstrel zdesetkal populacijo
Za velik upad risje populacije je v glavnem odgovoren ilegalen odstrel, pravi Krofel in poudarja, da je kazen za človeka, ki nezakonito ustreli risa, le okoli 120 evrov.

Risi se v Sloveniji najbolj redno pojavljajo na širšem območju notranjskega Snežnika. Včasih so bili kar pogosti tudi na Kočevskem, kjer jih danes zasledimo le izjemoma. Slavno riso Dino so spremljali osem mesecev, gibala pa se je po ozemlju, velikem okoli 60.000 hektarjev, kar je več od povprečja, ki naj bi bilo med 20.000 in 30.000 hektarji.

Zakaj ima ris čopke?
Po Kroflovih zagotovilih zdrav ris človeku ni nevaren, saj nikjer na svetu ni niti enega potrjenega podatka, da bi kadar koli poškodoval človeka. Vloga risovih ušesnih čopkov še vedno bega raziskovalce. V tem trenutku ima največ privržencev teorija, da se uporabljajo za vizualno komunikacijo, saj se risi sporazumevajo predvsem z obrazno mimiko, pravi Krofel.

Aleksandra Majić Skrbinšek za MMC o projektu DinaRis
Miha Krofel za MMC o risji populaciji