ARSO in ZAMG merilni postaji v debeli snežni odeji na testnem območju na Zelenici. Foto: Promocijsko gradivo/Blaž Šter
ARSO in ZAMG merilni postaji v debeli snežni odeji na testnem območju na Zelenici. Foto: Promocijsko gradivo/Blaž Šter
Plaz, opažen med turno smuko
Plaz, opažen med turno smuko. Foto: Promocijsko gradivo/Andrej Velkavrh

Dogodki, kot so bile poplave leta 2010, plazovi leto pred tem in škode zaradi velike količine snega leta 2016 napovedujejo, da naše okolje tudi v prihodnosti čakajo veliki izzivi, a nanje nismo dovolj dobro pripravljeni. S projektom CrossRisk bodo v čezmejnem sodelovanju skušali izboljšati napovedi in opozorila za obilno deževje, poplave, sneg in snežne plazove ter tako poskrbeti za varnost ljudi in zaščititi infrastrukturo na območju Slovenije in Avstrije.

"Cilji so, da izboljšamo delovanje državnih služb, ki so pristojne za opozarjanje in njihovo čezmejno sodelovanje, izboljšamo prepoznavanje tveganj in opozarjanje nanje ter izdelamo nova orodja za prognostike. Uvesti želimo tudi nove koncepte za posredovanje in razširjanje informacij med javnost. Glavni namen opozoril je to, da je čim več ljudi pravočasno opozorjenih," razlaga vodja projekta, Vanja Blažica iz Agencije RS za okolje. Tudi turni smučarji bodo med drugim lahko dobili več podatkov o morebitnih tveganjih, izboljšane pa bodo tudi napovedi potenciala za umetno zasneževanje.

"Uvedli bomo fizikalni model za snežno odejo, s pomočjo katerega bomo poleg informacij o višini snežne odeje lahko dobili tudi vrednost snežne obremenitve na objekte. Če je obremenitev prevelika, obstaja nevarnost, da se objekti porušijo. Izvedeli bomo tudi več o taljenju snega, o potencialu zasneževanja in mnogo drugih koristnih informacij. Izboljšali bomo hidrološki prognostični sistem Mure, torej bomo dobili boljše napovedi pretokov za Muro. Izboljšali bomo tudi komunikacijo in izmenjavo znanja med plazovnimi službami, ki delujejo področju Slovenije in Avstrije. Nato pa bomo izboljšali še način podajanja opozoril – omogočili bomo večjezičnost tako slovenskih kot avstrijskih opozoril, da bodo koristna tudi za prebivalce čez mejo oziroma turiste," še dodaja Vanja Blažica. Pripravili pa bodo tudi delavnice za boljše poznavanje nevarnosti in več izobraževalnih gradiv, da bodo tudi informacije pravilno razumljene.

Načrtujejo tudi izvedbo aplikacij, ki bodo pomagale k pravočasnemu obveščanju, predvsem pa želijo omogočiti, da bodo drugi razvijalci aplikacij lahko lažje dostopali do takih podatkov, ki bodo zapisani v strojno berljivi obliki in jih nato ponudili tudi na svojih spletnih straneh. Projekt je sicer še v začetni fazi, začel se je komaj junija, tako da zdaj potekajo dogovori o nabavi potrebne opreme, orodjih in senzorjih.

V projektu sodeluje 7 partnerjev, vodilni partner je avstrijski zavod za meteorologijo in geodinamiko Zentralanstalt fur Meteorologie und Geodynamik iz Gradca, v Sloveniji pa poleg Agencije RS za okolje sodelujeta še Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti in Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru.

Vrednost celotnega projekta je nekaj več kot 1,5 milijona evrov, delež ARSO znaša nekaj več kot 400 tisočakov, sofinanciranje pa zagotavlja Evropska unija v okviru Evropskega sklada za regionalni razvoj (85 odstotkov) in s strani Republike Slovenije v deležu 15 %.

Projekt CrossRisk se bo zaključil leta 2021, ko bodo vsa orodja tudi na voljo uporabnikom.