Vetrnic na Volovji rebri za zdaj še ne bo, saj se je več let trajajoči postopek, ki ga je z idejo o postavitvi vetrnic na Volovjem rebru začel Elektro Primorska, z odločitvijo upravnega sodišča vrnil na začetek. Sodišče je presodilo, da DOPPS je udeleženec v postopku presoje vplivov na okolje za vetrno elektrarno Volovja reber. ARSO je, po besedah varstvenega ornitologa Tomaža Jančarja iz Društva za opazovanje ptic Slovenije, DOPPS-u nezakonito onemogočal sodelovanje v postopku, zato bo moral postopek ponoviti.

Elektro Primorska je želel na Volovji rebri postaviti 43 vetrnic in za 33 pridobil soglasje ARSO-ja, nato pa za 29 še gradbeno dovoljenje, ki ga je izdalo ministrstva za okolje. Volovja reber je bila tako izključena iz območja Natura 2000, kar je bilo sporno tudi za Bruselj, ki je zahteval pojasnila. Zaradi sumov nepravilnosti pri sprejetju občinskega prostorskega akta, ki je umestil vetrno elektrarno na Volovji rebri, se je z načrtom ukvarjala tudi protikorupcijska komisija Draga Kosa, ki je ugotovila, da je bila v postopku izrazito favorizirana stran, ki zagovarja postavitev. Sodišče je po dolgoletnih zapletih DOPPS-u priznalo pravico do sodelovanja v postopku. »Zdaj bomo imeli možnost predstaviti naše argumente, strokovne in pravne, in če bo ARSO ponovno izdal nezakonito okoljevarstveno soglasje, bomo imeli pravico do pravnega varstva,« je za MMC dejal Tomaž Jančar.

S katerimi konkretnimi argumenti nasprotujete postavitvi vetrne elektrarne na Volovji rebri?
Težko bi v Sloveniji našli spornejšo lokacijo, kot je Volovja reber. Tukaj so skoncentrirana številna naravovarstvena vprašanja. Skupaj s Snežniškim pogorjem je to največje sklenjeno neurbanizirano območje z elementi divjine v Sloveniji, na obsežnih suhih travnikih Volovje rebri najdemo bogato rastlinstvo, tukaj živijo vse naše velike zveri. In nazadnje, območje ki je krajinsko izjemno lepo, bi bilo s postavitvijo elektrarne degradirano. Iz vidika DOPPS-ja, ki se ukvarja z varstvom ptic, pa je ključno, da je tukaj območje gnezdišč, prehranjevališč in selitve velikih ujed, planinskega orla, beloglavega jastreba in orla kačarja. Prav velike ujede so na vetrnih elektrarnah po svetu pogoste žrtve trkov z vetrnicami.

Ali torej nasprotujete gradnji vetrnih elektrarn nasploh ali le na Volovji rebri?
DOPPS in Koalicija za Volovjo reber ne nasprotujeta vetrnim elektrarnam na splošno. Zavzemamo pa se, da se umestijo v prostor na način, da bo škoda za okolje čim manjša.

Vetrne elektrarne neposredno ne onesnažujejo okolja, saj nimajo nobenih emisij. Če odmislimo onesnaženja tal z mineralnimi olji ob raznih nesrečah in porušitvah vetrnic. Problem je, ker so prostorsko neučinkovite. Če bi hoteli z vetrnicami proizvesti toliko elektrike kot npr. jedrska elektrarna Krško, bi morali po vseh slovenskih gorah postaviti stotine vetrnic, pa še ne bi bilo dovolj. Lahko si predstavljate, kako bi to iznakazilo slovensko krajino. Sodobne vetrnice so visoke 150 m, samo premer rotorja je 90 m. Potem pa je na goro treba speljati še ceste in daljnovode, postaviti velikanske transformatorje…

Je v Sloveniji sploh mogoče najti lokacijo, na kateri vetrne elektrarne ne bi vplivale na okolico?
Kot strokovnjaki za varstvo ptic ne želimo govoriti na splošno. Je pa zagotovo v Sloveniji mnogo območij, kjer bi bila škoda za ptice majhna. Že pred več kot enim letom smo okolijskemu ministrstvu predlagali, da podpre raziskavo, s katero bi identificirali občutljiva območja za ptice z vidika umeščanja vetrnic. Žal razumevanja na ministrstvu ni.

Energija je dobrina, ki je primanjkuje, večina pa se je še vedno pridobiva na okolju škodljiv način. Vetrne elektrarne se ponuja kot ekološko sprejemljive. Če jim torej nasprotujete, kakšno rešitev predlagate?
Kot rečeno, vetrnicam ne nasprotujemo na splošno. Pomembno je, da ves čas iščemo ravnotežje med razvojem in ohranjanjem narave in zdravega okolja. Nihče si ne želi živeti v onesnaženem okolju ali v industrijski coni. Zato je ključno, kako te objekte modro umestiti v prostor. Tukaj ima ključno odgovornost okolijsko ministrstvo, posebej sektor za politiko ohranjanja narave. Žal pri okolijskem ministrstvu pogrešamo vizije in aktivnejše vloge. V Sloveniji potrebujemo državno strategijo umeščanja vetrnih elektrarn in drugih objektov obnovljivih virov energije v prostor. Brez tega bodo investitorji tavali v megli. Konflikte okrog vetrne elektrarne Volovja reber je v veliki meri zakuhalo prav okolijsko ministrstvo z napačnimi odločitvami in s pasivnostjo.

Je sploh mogoče izpolniti oba pogoja, proizvajati energijo in ne škoditi okolju oziroma flori in favni?
Tukaj bi rad izpostavil elektrarne na travno biomaso, o katerih pri nas še ni bilo dosti govora. Z njimi bi neposredno prispevali k ohranjanju narave. Ponekod je namreč zaraščanje suhih travišč velik naravovarstveni problem.

Kljub vsemu pa vetrne eklektrarne stojijo v mnogih evropskih državah, med njimi na Danskem, Norveškem, v Nemčiji in Italiji. Zakaj so se ekologi in biologi v teh državah sprijaznili s takšno rešitvijo, pri nas pa to ne gre?
Večina vetrnic po svetu za ptice ne pomeni večje škode. Na ravninah blizu obal Severnega morja je problemov malo. Največ težav vetrnice povzročajo v gorah, kjer živijo velike ujede. Povsod tam pa so nasprotovanja varstvenikov ptic zelo odločna. Letos aprila je britanskim ornitologom uspelo dokončno preprečiti gradnjo največje evropske vetrne elektrarne na škotskem otoku Lewis, saj bi bila pogubna za tamkajšnje planinske orle. Letos spomladi so po odločni akciji španskih ornitologov v pokrajini Valenciji zaprli dve skoraj novi vetrni elektrarni, ki sta v letu in pol obratovanja pobili preko 220 beloglavih jastrebov.

Aleksandra K. Kovač
aleksandra.kovac@rtvslo.si