Za uresničevanje evropskih okoljskih zavez pa bi morali več odpadkov znova predelati, dosledneje ločevati in imeti tri sežigalnice odpadkov. V Moravskih Toplicah se je začel dvodnevni mednarodni strokovni posvet, kjer 110 strokovnjakov razpravlja o celovitem in sodobnem ravnanju z odpadki. Čeprav Slovenija sodi med bolj ozaveščene države sedemindvajseterice, nas z odpadki čaka še precej dela.

Na odlagališča odložimo slabo polovico smeti
V Sloveniji imamo 15 odlagališč, kamor odložimo slabo polovico vseh smeti. Evropska unija pa načrtuje, da leta 2020 odpadkov sploh več ne bi odlagali. Da bi se Slovenija približala temu cilju, pa mora ministrstvo za kmetijstvo in okolje sprejeti nov nacionalni program varstva okolja ter znotraj slednjega program ravnanja z odpadki, ter program zmanjševanja odpadkov.

Po podatkih Eurostata so Evropejci predlani v povprečju odložili 37 odstotkov smeti, Slovenci 58 odstotkov, najmanj pa Belgijci, Nizozemci in Nemci, in sicer le en odstotek. Da bi se v Sloveniji približali najuspešnejši četverici, bi poleg 15 regijskih odlagališč potrebovali še sežigalnice za termično obdelavo odpadkov.

"Strateško izhodišče Slovenije predvideva tri sežigalnice, in sicer v Ljubljani, Mariboru in Celju, kjer že deluje. Projekt pa ni med prednostnimi, zato se še ne ve, ali ga bo država financirala," je dejal Branko Ravnik z ministrstva za kmetijstvo in okolje.

V Zvezi ekoloških gibanj Slovenije sodobnim sežigalnicam odpadkov ne nasprotujejo, morajo pa te zadostiti merilom varovanja okolja, meni predsednik ZEG-a, Karel Lipič in poudarja, da nekatere civilne iniciative sodobnim sežigalnicam nasprotujejo brez tehtnih argumentov.

Ceneje ne bo
Niko Samec z mariborske fakultete za strojništvo pa poudarja dejstvo, "da sodobni postopki vključno s termično obdelavo ne bi pocenili ravnanja z odpadki''.

Čeprav so v Sloveniji do zdaj 16 odlagališč že zaprli, 22 pa jih je še vedno v postopku zapiranja, jih še vedno obratuje 15. Med temi jih je šest zaradi prekomernega onesnaževanja okolja še vedno v postopku pridobivanja ustreznih dovoljenj.

Mnenja strokovnjakov o tem, ali imamo dovolj oziroma preveč odlagališč, so deljena. Dejstvo je namreč, da te gradijo pretežno z denarjem iz kohezijskih skladov, ki jih je treba pač porabiti. Pojavljajo se očitki, da so posledično nekatera odlagališča zato prevelika, stroški ravnanja z odpadki pa previsoki, zato jih je pod drobnogled vzelo tudi Računsko sodišče. To je državi že naložilo, da mora pripraviti celovito politiko nadzora nad cenami, kar pomeni, da se nam obeta neodvisni nadzornik cen komunalnih storitev.

Spodbudni podatek pa je, da v Sloveniji znova predelamo dobro tretjino odpadkov, s čimer se za Belgijo, Dansko in Irsko uvrščamo na zavidljivo četrto mesto. Kljub temu pa bi pri ločevanju odpadkov lahko bili doslednejši.