V preteklih 300 letih še ni bilo tako hitrih sprememb v oceanih. Foto: EPA
V preteklih 300 letih še ni bilo tako hitrih sprememb v oceanih. Foto: EPA
Koralni greben
Rast koralnih grebenov bi se lahko upočasnila. Foto: EPA

Oceani naj bi od začetka industrijske revolucije vsrkali četrtino vseh izpustov ogljikovega dioksida v ozračje in njihova kislost se je posledično povečala za 26 odstotkov, izhaja iz študije, ki je bila predstavljena na podnebni konferenci v Varšavi.

Do leta 2100 bi lahko zaznali celo 170-odstotno povečanje kislosti. Po ocenah znanstvenikov v tovrstnih pogojih najverjetneje ne bo uspelo preživeti 30 odstotkom živalskih vrst v oceanih. Najslabše naj bi se pisalo školjkam in drugim lupinarjem.

V naslednjem desetletju bi se lahko drastično upočasnila rast koralnih grebenov. Bistveno bi se lahko spremenila prehranjevalna veriga v oceanih in raznolikost vrst v morjih, opozarja študija.

Trenutno so učinki kislosti najbolj opazni v oceanih ob Arktiki in Antarktiki, kjer je v vodi največ ogljikovega dioksida. Zaradi višje ravni plina se tudi hitreje kisajo.

Prizadeta ribištvo in turizem
Ekonomski učinek upada morskih organizmov bi bil po opozorilih avtorjev študije ogromen. Z največjimi izgubami bi morali računati tisti ribiči, ki večino prihodka zaslužijo s školjkami in morskimi sadeži. Škoda na koralnih grebenih ne bo prizadela samo turizma, ampak bodo nekatere države izgubile tudi naravno obalno zaščito.

Kot potencialen način za ublažitev najhujših posledic vse večje kislosti se omenja dodajanje alkalnih snovi, kot je zdrobljen apnenec, v morje, a to naj bi po mnenju znanstvenikov, ki so sodelovali v raziskavi, imelo le omejen učinek.