Ambiciozno geslo bodo države, ki so podpisale kjotskemu sporazumu, skušale uresničiti z dvigom povprečne globalne temperature na dve stopinji Celzija.

Sodelovanje držav
Zadani cilj je v skladu z dogovorom, ki so ga države sprejele decembra lani v Köbenhavnu in je zavezujoč tudi za ZDA, ki niso podpisale kjotskega sporazuma h konvenciji in prispevajo četrtino svetovnih emisij toplogrednih plinov. Dogovor naj bi prav tako veljal za države v razvoju (Kitajska, Indija, Indonezija, Južnoafriška republika, Brazilija, Mehika, Južna Koreja), ki v okviru kjotskega sporazuma h konvenciji nimajo obveznosti zmanjšanja emisij.

Ambiciozen načrt bo temeljil na načelu skupne, vendar raznolike odgovornosti ter upoštevanja pravice vsake države do trajnostnega razvoja.

Štirje gradniki iz t. i. Balijskega načrta
Sporazum o podnebnih spremembah naj bi vseboval štiri gradnike iz t. i. Balijskega akcijskega načrta: blaženje podnebnih sprememb v smislu zmanjševanja emisij toplogrednih plinov, prilagajanje na podnebne spremembe, razvoj in prenos tehnologij ter finance in investicije.

Slovenija je ratificirala kjotski sporazum leta 1998
Slovenija je ratificirala konvencijo ZN-a o spremembi podnebja in nato leta 1998 podpisala kjotski sporazum h konvenciji, ki ji nalaga, da naj zmanjšajo emisije toplogrednih plinov za osem odstotkov v obdobju od 2008 do 2012 glede na izhodiščno leto 1986.

Šest kategorij za zmanjšanje onesnaževanja
Ukrepi za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov so po metodologiji direktive o celovitem preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja okolja (IPPC) razporejeni v šest glavnih kategorij: energetika, industrijski procesi, uporaba topil in redčil, kmetijstvo, gozdarstvo in spremembe rabe zemljišč ter odpadki.

Po podatkih Agencije RS za okolje so največji povzročitelji toplogrednih plinov energetika in kmetijske dejavnosti.

Novo odlagalno polje odpadkov na Barju
Svetovni dan okolja bomo z več prireditvami zaznamovali tudi v Sloveniji. Minister za okolje in prostor Karl Erjavec je z županom Mestne občine Ljubljana Zoranom Jankovićem odprl novo sodobno odlagalno polje na ljubljanskem odlagališču nenevarnih odpadkov Barje.

Na Univerzi v Mariboru bodo predstavili rastlinsko čistilno napravo. Glede na zakonsko obveznost, da morajo biti do 2017 urejeni vsi odtoki komunalnih vod, so rastlinske čistilne naprave pomemben sistem za zagotavljanje le tega, zlasti na območjih z razpršeno
poselitvijo, so zapisali v vabilu.

K. Š.