Predsednik SD-ja Igor Lukšič je letošnjo predsedniško kampanjo pred prvim krogom volitev za predsednika republike ocenil, da je bila ena najdostojnejših tekem za predsednika države. Relativna zmaga Boruta Pahorja pa je za SD velikega pomena, saj kaže, da so na pravi poti "po vseh dimenzijah" in je stranko še dodatno utrdila.

Lukšič je povedal, da jih v četrtek čaka še predsedstvo stranke, na katerem se bodo dogovorili, da še intenzivirajo delo stranke "v procesu do končne zmage". Predsednik SD-ja je prepričan, da bo Pahor v drugem krogu zmagal in bo Slovenija dobila predsednika, ki bo predsednik vseh državljanov. Pahor pa bo tudi dostojanstveno izpeljal kampanjo pred drugim krogom volitev in se ne bo vpletal v "zanke in spletke".

Navodila za izgubo podpisov
Lukšič je spregovoril tudi o izginulih podpisih za referendum o slabi banki. Institut referenduma se je po njegovem opažanju izrodil in blokira razvoj Slovenije. Ob tem se mu zdi nujno, da tako v državnem zboru kot na notranjem ministrstvu naredijo poročilo o tem, kako so ti podpisi potovali, kdo jih je dobil, kdo jih je komu odnesel, kdaj in "kdo je v tem procesu sodeloval z navodili".

Če bi bila dana kakšna dodatna navodila, ki so pripeljala do izginotja podpisov, bo to zelo pomembno pri nadaljnjih odločitvah, je menil Lukšič in dodal, da sicer nima informacij, da bi se res dajala kakšna navodila, vendar ne izključuje možnosti, da se je to res zgodilo.

Izpostavil je tudi pogovore o sodelovanju. Prejšnji teden so se namreč začeli pogovori pri predsedniku republike. Sam meni, da pogovori, ki se zgodijo za potrebe kampanje ali dnevnopolitične zadeve, niso dobri in imajo zelo slabo popotnico.

Glavne težave Slovenije
Po njegovih besedah bo treba najprej skupaj ugotoviti, kaj so glavne težave Slovenije. Po oceni SD-ja so to recesija, proračunski primanjkljaj in stanje v bankah. Hkrati pa je treba ugotoviti, s kakšnimi cilji se bodo lotili teh težav.

Sam zagovarja stališče, da se je treba z vsemi naštetimi težavami spopasti hkrati in da se bank, primanjkljaja in recesije ne rešuje posebej. Vlada pa se je po njegovem z varčevalnim zakonom najprej lotila reševanja primankljaja, recesija in nezaupanje med ljudmi pa sta se še povečala.