S poročilom ministrstva za notranje zadeve o nepravilnostih policije pri varovanju šestih protestov v Ljubljani v letih 2020 in 2021, ki ga je odredila nekdanja ministrica Tatjana Bobnar, se je seznanila tudi policija. Vršilec dolžnosti direktorja policije Boštjan Lindav je dejal, da je poročilo policiji postavilo ogledalo. "V določenih primerih smo zaznali nekatera odstopanja, sicer pa se na generalni ravni strinjamo z ugotovitvami poročila, da je policija v izpostavljenih primerih šla čez dopustno mejo," je priznal Lindav. Že na začetku januarja je trenutna ministrica za notranje zadeve Sanja Ajanović Hovnik dejala, da je kot državljanka "zgrožena nad ugotovitvami poročila".
Policija je pri 13 policistih zaznala sume kaznivih dejanj, kot so protipravni odvzem prostosti, kršitev človeškega dostojanstva, zloraba uradnega položaja in kaznivega dejanja nevestnega dela. Med 13 policisti, ki so osumljeni kaznivih dejanj, so tudi štirje vodstveni delavci na policiji. Neuradno med osumljenimi ni nekdanjega generalnega direktorja policije Antona Olaja.
Pri varovanju protestnega shoda 26. maja 2020 je podan sum, da so trije uslužbenci storili kaznivo dejanje protipravnega odvzema prostosti. Policisti so takrat izpred ministrstva za okolje in prostor odnesli štiri protestnike, ki so sedeli pred stavbo.
Pri varovanju protestnega shoda 15. septembra 2021 je pri enem uslužbencu podan sum storitve kaznivega dejanja kršitve človekovega dostojanstva z zlorabo uradnega položaja ali uradnih pravic in sum protipravnega odvzema prostosti.
Pri varovanju protestnega shoda 5. oktobra 2021 je za sedem uslužbencev podan sum kaznivega dejanja kršitve človekovega dostojanstva z zlorabo uradnega položaja ali uradnih pravic, za enega uslužbenca pa sum kaznivega dejanja nevestnega dela v službi. "Vse naštete primere smo odstopili posebnemu oddelku specializiranega državnega tožilstva," je dejal Lindav.
Zaradi strokovnih nepravilnosti so na policiji do zdaj opravili pogovore s 63 uslužbenci policije in jih opozorili na njihove napake. Kot je pojasnil Lindav, gre predvsem za nepravilnosti sorazmerne, strokovne in zakonite uporabe prisilnih sredstev, še posebej znotraj posebne policijske enote proti množici.
Protesti proti vladnim ukrepom v času epidemije:
Lindav je poudaril, da je notranje ministrstvo poročilo posredovalo tudi posebnemu oddelku specializiranega državnega tožilstva, ki vodi svoje postopke, pri katerih policija po njegovih besedah tvorno sodeluje. Pri uvedbi delovnopravnih ukrepov bodo na policiji počakali še na njihove ugotovitve, a bodo zaradi časovne oddaljenosti dogodkov nekateri delovnopravni ukrepi že zastarali.
Ugotovitve kaznivih dejanj in strokovnih nepravilnosti policistov med protivladnimi protesti temeljijo na pregledu gradiva, ki ga je med nadzorom pridobilo ministrstvo, gre pa za številne videoposnetke in zapise. Okoliščine dogajanja so preverjali v treh smereh: z vidika sumov kaznivih dejanj, ki jih obravnava specializirano državno tožilstvo, z vidika nepravilnosti za katere se izvedejo notranjevarnostni postopki na policiji in z vidika strokovnih nepravilnosti.
Po zagotovilih Lindava so za odpravo tovrstnih nepravilnosti v prihodnje na policiji izvedli vrsto dejavnosti, posvetov in usposabljanj za policijske vodje in za delavce v operativnih štabih. Pripravljajo tudi spremembe pravil delovanja operativnih štabov in dejavno sodelujejo pri pripravi sprememb policijske zakonodaje, je poudaril.
Ajanović Hovnik: Ne gre za lov na čarovnice
Ministrica za javno upravo v funkciji ministrice za notranje zadeve Sanja Ajanović Hovnik je poudarila, da poročili o izrednem nadzoru pri varovanju protestov ne predstavljata lova na čarovnice. "Gre zgolj in samo za to, da se prepreči, da bi se še kdaj zgodili tovrstni dogodki v civilizirani družbi," je poudarila.
Po zagotovilih ministrice je poročilo o izrednem nadzoru pripravila strokovna služba, ne pa politika, "za kar se je preposlušalo kar nekaj videoposnetkov, tonskih posnetkov in drugega materiala".
Policija bo v sodelovanju z ministrstvom za notranje zadeve sprejela dodatne ukrepe. "Gre za sistemske ukrepe, ki jih bomo vnesli tudi v zakonodajo in za katere skupaj verjamemo, da bodo učinkovito preprečevali, da do zlorab policije tudi v politične namene več ne pride," je poudarila. Po mnenju ministrice je kršitve treba sankcionirati, vendar ob spoštovanju delovnopravne zakonodaje.
Na novinarsko vprašanje, ali so bili sproženi tudi postopki zoper politike, ki so bili v času protestov v operativnem štabu policije, je Lindav odgovoril, da policija ne more ugotavljati odgovornosti politike. Zato je pristojen posebni oddelek tožilstva, ki lahko začne predkazenski postopek zoper kogar koli, je poudaril.
Lindav je na novinarski konferenci še poudaril, da morajo biti zakonitost, strokovnost in spoštovanje človekovih pravic osnovno vodilo in temelj delovanja policije. Primarna naloga policije je namreč zagotavljanje varnosti vsem prebivalcem, saj le tako policija v ljudeh vzbuja zaupanje, ki pa je za uspešno delovanje policije nujno potrebno. "Policija služi ljudem in ne interesom politike ali kogar koli drugega, kar je še posebej pomembno v času krize, ko mora policija s svojim strokovnim delovanjem ljudi pomirjati," je dodal Lindav.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje