V prvih minutah 21. decembra 2007 so padle mejne zapornice med Slovenijo in tremi njenimi sosedami. 1. januarja se schengenu pridružuje še četrta slovenska soseda. Foto: BoBo
V prvih minutah 21. decembra 2007 so padle mejne zapornice med Slovenijo in tremi njenimi sosedami. 1. januarja se schengenu pridružuje še četrta slovenska soseda. Foto: BoBo

Slovenija je skupaj še z osmimi državami članica schengenskega prostora postala 21. decembra 2007, s čimer se je območje razširilo s takratnih 15 na 24 držav.

Schengen je bil ob uvedbi evra za slovenske državljane najbolj otipljiva korist članstva v EU-ju, saj so ga dejansko občutili – kot ukinitev mejnih pregledov na mejah z Avstrijo, Italijo in Madžarsko. Za Slovenijo se je s tem odprla pot prostemu gibanju v drugih državah EU-ja in schengenskega območja. Z vstopom v schengen je Slovenija prevzela tudi nalogo varovanja skupne zunanje meje po schengenskih standardih in s tem zagotavljanja varnosti vseh držav članic EU-ja, saj je slovensko-hrvaška meja postala nova zunanja schengenska meja, so pojasnili na slovenskem notranjem ministrstvu.

Nadzor na kopenski in morski meji odpravljen že s 1. 1., na letališčih po 26. marcu

S 1. januarjem se bo omenjenemu območju pridružila še četrta slovenska soseda, Hrvaška, s čimer se bo spremenil tudi režim na meji. Nadzor na kopenskih in morskih mejah Hrvaške z drugimi članicami schengena (torej tudi Slovenijo) bo odpravljen že s prvim dnem leta 2023, na letališčih pa se bo to zgodilo 26. marca, ob menjavi letalskih voznih redov.

Na mejnih prehodih s Hrvaško bodo slovenski mejni organi "dvignili zapornice, prižgali zelene luči in prilagodili talne oznake novim pravilom", so razložili na notranjem ministrstvu in dodali, da se bo spremenil tudi režim prehajanja meje med obema državama. Vsi potniki, ki izpolnjujejo pogoje, torej imajo veljavni osebni dokument za prehod meje, bodo mejo med državama lahko prestopili kjer koli.

Slovenska policija se na vstop Hrvaške v schengensko območje pripravlja že dalj časa. To vključuje priprave na strateški in taktični ravni, kar bo kljub ukinitvi schengenskega nadzora na skupni meji omogočilo zagotavljanje varnosti v Sloveniji.

Gneča na mejnih prehodih s Hrvaško bo od 1. januarja gotovo manjša. Foto: BoBo
Gneča na mejnih prehodih s Hrvaško bo od 1. januarja gotovo manjša. Foto: BoBo

Policijska prisotnost na mejnem območju ostaja

Policija je sprejela strategijo, ki opredeljuje tudi način izvajanja izravnalnih ukrepov na notranjih mejah z vsemi sosednjimi državami in izvajanje zakonodaje EU-ja na notranjih mejah. Med drugim bodo policisti izvajali nadomestne ukrepe v obliki izravnalnih ukrepov in bodo še vedno navzoči na obmejnem območju, so pojasnili.

Slovenska policija vseskozi spremlja in analizira razmere ne samo na meji s Hrvaško, ampak na celotnem območju Zahodnega Balkana, ki neposredno vpliva na razmere na naši meji. Vsi ukrepi policije so in bodo tudi ob vstopu Hrvaške v schengensko območje prilagojeni trenutnim varnostnim razmeram s ciljem zagotavljanja varnosti Slovenije in preprečevanja nezakonitih migracij, vključno z vsemi možnimi ukrepi, ki jih dopuščajo schengenska pravila, so še navedli na notranjem ministrstvu.