Šesterica izbrisanih bo prejela po 20.000 evrov odškodnine za izbris. Foto: BoBo
Šesterica izbrisanih bo prejela po 20.000 evrov odškodnine za izbris. Foto: BoBo

Evropsko sodišče za človekove pravice je 26. junija šestim izbrisanim Mustafi Kuriću, Tripunu Ristanoviću, Aliju Berishi, Ilfanu Sadiku Ademiju, Zoranu Miniću in Ani Mezgi dosodilo odškodnine za nepremoženjsko škodo, ker je ugotovilo, da Slovenija še ni v zadostni meri uredila vprašanja izbrisanih, odškodnine za premoženjsko škodo pa ni določilo.

Vsakemu od šesterice bo izplačano po 20.000 evrov, vsi skupaj pa bodo prejeli še 30.000 evrov za stroške postopka.

Dogovora s pritožniki še ni
Na državnem pravobranilstvu so pojasnili, da je Evropsko sodišče odločitev glede odškodnine za nepremoženjsko škodo zadržalo, vladi in pritožnikom pa predlagalo, naj v treh mesecih predložijo pisna stališča do zadeve, zlasti pa naj sodišče obvestijo o morebitnem doseženem dogovoru.

Na pravobranilstvu še dodajajo, da omenjenega dogovora s pritožniki niso sklenili, vendar v sodelovanju s pristojnimi ministrstvi pripravljajo vlogo, v kateri bo Slovenija do izteka roka 26. septembra, sodišču sporočila svoje stališče glede omenjene odškodnine. Ob tem na pravobranilstvu tudi pojasnjujejo, da se zahtevki pritožnikov obravnavajo za vsakega pritožnika posebej.

V omenjeni sodbi je sodišče Sloveniji še naložilo, da mora v enem letu pripraviti sistem odškodnin za vse izbrisane v Sloveniji. Na ministrstvu za notranje zadeve glede tega potekajo določene dejavnosti, predlagane rešitve pa bo obravnavala vlada.

"To je prvi, lažji korak"
Na izplačilo odškodnin so se odzvali tudi na Mirovnem inštitutu, kjer so ocenili, da odškodnine za pritožnike "pomenijo sploh prvo in vsaj delno zadoščenje", ki so ga prejeli v dvajsetih letih po izvedbi izbrisa, hkrati pa gre "tudi za prva izplačila odškodnin izbrisanim prebivalcem nasploh".

Izplačilo odškodnin je po njihovi oceni "le prvi in lažji korak izvršitve sodbe". "Drugi korak, ki zahteva vzpostavitev odškodninske sheme, bo mnogo težji, saj zahteva pripravo zakona in njegovo sprejetje v državnem zboru. To predstavlja priložnost, da vlada in državni zbor pokažeta visoko raven pravne kulture in politične zrelosti, ki ju državljani od oblasti pričakujejo," so zapisali.

G. C.