To so bile prve besede po potrditvi. Za so glasovali poslanci koalicije z izjemo enega poslanca DeSUS-a, podprla sta jo tudi poslanca narodnosti, v SDS-u, Levici, NSi-ju in SNS-u pa so glasovali proti.

Vsem, ki so jo podprli, se je zahvalila in dejala, da imenovanje za ministrico v slovenski vladi razume kot veliko čast. Obljubila je, da se bo v novi vlogi predvsem potrudila, da bomo sredstva iz evropske kohezije znali počrpati in jih uporabili tako, da bo čim več koristi za vse državljane.

Alenka Bratušek čestita novi ministrici. Foto: BoBo
Alenka Bratušek čestita novi ministrici. Foto: BoBo

Premier Marjan Šarec se je v izjavi po izvolitvi ministrice zahvalil vsem, ki so podprli ministrico, da bo lahko resor deloval naprej. Na vprašanje, kaj bo naslednja preizkušnja za manjšinsko vlado, je odgovoril, da so preizkušnje vsak dan. Glede na manjšinsko vlado je pričakoval tesen in morda tudi drugačen izid. Predsednici SAB-a Alenki Bratušek je pred polnočjo sporočil, da je opravil svojo nalogo in da naj bo drugič malo bolj potrpežljiva.

Kot je dejal, se veseli nadaljnjega dela, a želi malo "manj majanja čolna" in malo več dela vsakega na svojem resorju, saj da bo na koncu le to štelo. Na vprašanje, ali bi lahko SAB in DeSUS še lahko naprej normalno delovala v koaliciji, pa je odgovoril, češ da sta se Bratuškova in prvak DeSUS-a Karl Erjavec danes pogovarjala in dokler se ljudje pogovarjajo, je v redu.

Šarec: Mlinarjeva z dušo in srcem Slovenka
Pred glasovanjem je premier pozval k podpori Mlinarjeve. Kot je poudaril, je Mlinarjeva "z dušo in srcem Slovenka", njeno dvojno državljanstvo pa v ničemer ne vpliva na njene sposobnosti. Resor, za katerega se poteguje Mlinarjeva, je po njegovih besedah zahteven in zahteva trdo delo. Žalosti ga, da na zaslišanjih kandidatke glavna tema ni bila kohezija, "ampak smo slišali še kaj drugega".

"Kandidatka je z dušo in srcem Slovenka, je pa bila avstrijska državljanka, ker je bil leta 1920 koroški plebiscit," je poudaril in dodal, da to v ničemer ne vpliva na njeno imenovanje za ministrico oziroma na njene sposobnosti. "Zato me je nekoliko začudil ton razprave, ampak tako pač je v politiki," je dejal.

Odbor za zadeve EU-ja je sklep o tem, da je bila predstavitev Mlinarjeve ustrezna, zavrnil z devetimi glasovi proti sedmim, odbor za gospodarstvo pa z osmimi proti osmim. Foto: BoBo
Odbor za zadeve EU-ja je sklep o tem, da je bila predstavitev Mlinarjeve ustrezna, zavrnil z devetimi glasovi proti sedmim, odbor za gospodarstvo pa z osmimi proti osmim. Foto: BoBo

Neenotni DeSUS

Vodja poslanske skupine DeSUS Franc Jurša je pred glasovanjem v izjavi za medije v DZ-ju dejal, da bo kandidatko podprl, poslanec DeSUS-a Ivan Hršak pa, da se bo o tem še odločil. Je pa Hršak dodal, da "usoda kandidatke za ministrico ni odvisna od DeSUS-a".

Vodja poslanske skupine DeSUS je še zavrnil očitke, da bi s takšnim glasovanjem kršili koalicijski sporazum. "Ena oseba ni poslanska skupina, je posameznik," je pojasnil. Na vprašanje, ali bomo po glasovanju o Mlinarjevi še imeli vlado, pa je odgovoril: "O tem ne dvomim. Imeli jo bomo."

Medtem pa je poslanec DeSUS-a Robert Polnar potrdil, da bo glasoval proti. "Prepričan sem, da Avstrijka ne sodi v slovensko vlado," je pojasnil. Komentiral pa je tudi vprašanje, ali ga je Jurša želel prepričati, da bi si premislil.

"Vodja poslanske skupine je zelo izkušen politik, tudi dobrovoljen človek, in se mu rahlo žvižga za vse skupaj. Čaka konec mandata in odhod v pokoj. Tako da ni kaj pretirano skušal vplivati name," je pripomnil Polnar.

Podpora Mlinarjevi

Predsednik SMC-ja Zdravko Počivalšek je medtem po seji vlade izrazil upanje, da bodo do večera našli skupni jezik. Kar se SMC-ja tiče, so glasovi za novo ministrico po njegovih besedah zagotovljeni. Na vprašanje o scenariju, po katerem Mlinarjeva na glasovanju ne bi bila potrjena, pa je Počivalšek odvrnil le: "O tem potem."

Po mnenju predsednika SD-ja Dejana Židana pa bi morali v koaliciji strniti vrste in Mlinarjevi stopiti v bran že v trenutku, ko se je na delovnih telesih začelo govoriti o tem, ali je kot Koroška Slovenka primerna za ministrico, ne pa o njenih kompetencah.

V izjavi za medije v DZ-ju je Židan še ocenil, da se bodo po praznikih "glave nekoliko ohladile" in da se bodo v januarju ali februarju znova pogovorili in ugotovili, da imajo kakovostno koalicijsko pogodbo in da "obstaja dober potencial, da pripeljemo to vlado do rednih volitev".

Opozicija je kandidatki nasprotovala. Foto: DZ/Matija Sušnik
Opozicija je kandidatki nasprotovala. Foto: DZ/Matija Sušnik

Levica Mlinarjeve ne bo podprla

Že zaradi glasovanja o zakonodaji glede ukinjanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja bo danes v DZ-ju tudi vseh devet poslancev Levice, je potrdil koordinator stranke Luka Mesec. Pojasnil je tudi, da so dogovorjeni, da bo vseh devet glasovalo proti imenovanju Mlinarjeve.

Odločitev SNS-a bo "zanimiva"

Prvak SNS-a Zmago Jelinčič je sicer že v sredo napovedal, da bodo glasovali proti imenovanju Mlinarjeve. Danes pa je na ponovno vprašanje o tem odgovoril, da bo njihova odločitev "zanimiva". Sicer pa ta koalicija po njegovih besedah niti ne potrebuje opozicije, saj je že znotraj koalicije dovolj opozicije.

Da je kandidatka neprimerna za ministrico, so že v minulih dneh menili tudi v SDS-u in NSi-ju.

Že tretja kandidatka SAB-a

Angelika Mlinar je že tretja kandidatka za ministrico za razvoj, strateške projekte in evropsko kohezijsko politiko v tem mandatu. Kljub pomenu ministrstva, ki bedi nad črpanjem evropskih sredstev, sta se odbora, ki sta zaslišala Mlinarjevo, ukvarjala predvsem z vprašanjem njenega državljanstva. Koroška Slovenka Mlinarjeva, sicer avstrijska državljanka, je ta teden namreč pridobila še slovensko državljanstvo. Kljub temu so nekateri poslanci pod vprašaj postavljali njeno slovenstvo in ji celo očitali, da bo delala v interesu Avstrije.

Čeprav na odborih za zadeve EU-ja in za gospodarstvo Mlinarjeva ni dobila zadostne podpore, se premier Marjan Šarec ni odločil, da bi v navezi s stranko SAB-a, v katere kvoto spada vodenje vladne službe za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, predlagal koga drugega. Poslanci bodo o njeni kandidaturi odločali na seji DZ-ja. Čeprav so v SAB-u prepričani, da lahko Mlinarjeva dobi podporo, pa je glede na napovedi strank njeno imenovanje negotovo.

Za imenovanje potrebuje podporo navadne večine v DZ-ju, tako da bodo odločilni tudi prisotnost in vzdržani glasovi. Na odborih so jo podprli člani iz koalicije z izjemo poslanca DeSUS-a, ki se je vzdržal. Da bodo proti njeni izvolitvi, napovedujejo v opozicijskih SDS-u, Levici, NSi-ju in SNS-u, ki pa imajo v DZ-ju večino.

LMŠ pričakuje podporo DeSUS-a

V stranki DeSUS se o podpori usklajujejo, a vodja njihovih poslancev Franc Jurša je v sredo ocenil, da ne bodo glasovali enotno. V DeSUS-u se, tako Jurša, ne strinjajo z načinom imenovanja. Medtem v LMŠ-ju od DeSUS-a pričakujejo, da bodo Mlinarjevo enotno podprli. Po besedah vodje poslanske skupine Braneta Golubovića je odgovornost vseh partnerjev v manjšinski vladi, da iščejo glasove in jih tudi sami zagotavljajo. Neuspeh Mlinarjeve bi pomenil močan udarec za vlado in bi dodatno razgalil razpoke v koaliciji.

Mlinarjeva, ki se je spomladi kot vodilna kandidatka SAB-a potegovala za vstop v Evropski parlament, bi bila že tretja ministrica brez resorja, pristojna za razvoj, strateške projekte in evropsko kohezijsko politiko v tem mandatu. Pred tem sta svoje delo predčasno končala Marko Bandelli in Iztok Purič.

Začasno vodenje ministrstva je omejeno na tri mesece

Ob tokratnem zapletu se je postavilo vprašanje, koliko časa lahko vlada deluje brez potrjenega ministra na posameznem resorju. Po mnenju službe vlade za zakonodajo je treba novega ministra predlagati in ga tudi imenovati v treh mesecih. Če DZ v tem času ne podpre predlaganega ministrskega kandidata, mora predsednik vlade zagotoviti, da takšno ministrstvo še naprej nemoteno deluje. Tako mora določiti ministra oziroma sebe, da začasno še naprej opravlja funkcijo drugega ministra.

Začasno opravljanje funkcije ministra je mogoče za največ tri mesece. "Na podlagi tega je treba novega ministra predlagati (predsednik vlade) in imenovati (državni zbor) v omenjenem roku, saj gre pri opravljanju ministrske funkcije po drugem ministru oziroma predsedniku vlade v skladu s predstavljenimi ustavnimi izhodišči za izjemo, ki lahko traja samo razumno dolg omejen čas," so še zapisali v zakonodajni službi.

Poslanci pred potrditvijo Angelike Mlinar