Ravnatelji so ostro nasprotovali aktivnemu državljanstvu kot samostojnemu predmetu. Foto: BoBo
Ravnatelji so ostro nasprotovali aktivnemu državljanstvu kot samostojnemu predmetu. Foto: BoBo

Dodatne in bolj poglobljene vsebine o delovanju državnih in evropskih institucij ter o aktivnem državljanstvu bodo dijaki osvajali pri večjem številu ur obveznih izbirnih vsebin v gimnazijah in pri interesnih dejavnostih v srednjih strokovnih šolah.

Potem ko so ravnatelji srednjih šol odločno rekli NE novemu predmetu aktivno državljanstvo, ker bi z njim obremenili dijake prek zakonsko dopustnega števila ur pouka na teden, so se po besedah Slavice Čenoša na ministrstvu za izobraževanje lotili iskanja novih rešitev. "Tudi mi smo morali iskati te rešitve, znotraj obstoječih predmetnikov in programov že zaradi zakonskih omejitev, ki jih imamo."

Z ravnatelji gimnazij so se dogovorili, tako direktor zavoda za šolstvo Vinko Logaj, da predlog učnega načrta za aktivno državljanstvo v obsegu 35 ur umestijo med obvezne izbirne vsebine v gimnazijskih programih. Že danes imajo gimnazijci 15 ur državljanske kulture, dodali jim bodo še 20 ur. "Se pravi, gre na račun obveznih izbirnih vsebin in nima številčnih ocen," pravi Logaj.

Kaj pa strokovne šole: "V srednjih strokovnih šolah je ideja, da bi izvzeli 35 ur iz sedanjega nabora interesnih dejavnosti in v teh 35 urah opredelili vsebine aktivnega državljanstva," je še pojasnil Logaj. Tudi v tem primeru dijaki ne bodo dobili številčnih ocen.