Po njenih navedbah sredstva sicer omogočajo stabilizacijo dosežene pripravljenosti vojske, ne pa tudi potrebnega razvojnega preboja. Opozorila je tudi na kadrovsko sliko v vojski, saj vsako leto iz nje odide za četo pripadnikov. Zato pričakuje, da bodo ukrepi, ki se pripravljajo, zagotovili izboljšanje statusa pripadnikov in obenem večjo konkurenčnost vojaškega poklica, da bi tako zagotovili večji interes zanj.

Glavni cilj razvoja obrambnega sistema je večja odpornost družbe na sodobne varnostne grožnje, tako z izboljšanjem pripravljenosti Slovenske vojske (SV) kot tudi s krepitvijo sistema zaščite in reševanja s poudarkom na preventivi, je na današnji seji odbora pojasnil minister Erjavec. Finančna načrta ministrstva za obrambo se v prihodnjih letih nominalno povečujeta. Za leto 2020 tako znaša 545,85 milijona evrov, od tega je za SV predvidenih 428, za upravo za zaščito in reševanje pa 51 milijonov evrov. Še 63 milijonov evrov je namenjenih upravnemu delu ministrstva, manjši delež pa inšpektoratoma za obrambo ter za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.

Za leto 2021 predlog finančnega načrta obrambnemu resorju namenja dobrih 561 milijonov evrov, kar je nominalno sicer več, po deležu BDP-ja pa manj kot leta 2020, je pojasnil Erjavec. Poleg tega je v tem finančnem načrtu predvideno znižanje sredstev za upravo za zaščito in reševanje. Minister s tem seveda ni zadovoljen, pričakuje pa, da trenutno načrtovani razrez ne bo tudi dokončen in da bodo v prihodnje skušali doseči, da sredstev ne bi zniževali.

Levica kritična do izdatkov za obrambo

Da se pomanjkanje kadra odraža tudi v neustreznem razmerju med častniki, podčastniki in vojaki, je v razpravi opozoril Franc Jurša (DeSUS). Matej T. Vatovec iz Levice pa se je med drugim obregnil ob vse pogostejše omenjanje sodobnih hibridnih in kibernetskih groženj. Kot je opomnil, tovrstne grožnje obstajajo že desetletja, a v zadnjem času postajajo priročen izgovor pristojnih za napihovanje izdatkov.

Vatovec se je ustavil tudi pri navedbi iz posebnega dela proračuna, da bodo začeli postopke za dokup vozil 6x6. Kot je dejal, namerava ministrstvo kupiti nove oklepnike Valuk, za katere je v preteklosti ugotovilo, da so premajhni za potrebe SV in s prenizko balistično zaščito. Ob tem je izrazil dvom o transparentnosti takšnega nakupa.

Direktor direktorata za logistiko na ministrstvu Željko Kralj je na seji pojasnil, da je edini proizvajalec teh vozil trenutno General Dynamics. Do najustreznejše možnosti nakupa se bodo po njegovih navedbah opredelili pozneje, ob izdelavi investicijskega dokumenta, prav tako danes še ni mogoče govoriti o ceni.

Potrebujemo dobro oboroženo in moderno vojsko, sta se strinjala poslanca SDS-a Jožef Lenart in Franci Kepa. Kot je dodal Kepa, si država kakšne težke oborožitve sicer ne more privoščiti, prav pa je, da se ustrezno poskrbi za pehotno in lahko artilerijsko oborožitev ter varnost prevoza.

S proračunom seznanjeni tudi odbori za zdravstvo, kulturo in EU
Ministrstvu za zdravje medtem predloga proračunov za leti 2020 in 2021 prinašata 195,7 oziroma 193,7 milijona evrov. Državni sekretar Tomaž Pliberšek je ocenil, da dokumenta sledita koalicijskim zavezam. Ministrstvo največji del proračunskih sredstev namenja razbremenitvi zdravstvene blagajne, saj je na državni proračun preneslo financiranje specializacij zdravnikov in pripravništva medicinskih strok v vrednosti 80 milijonov evrov, s čimer omogoča povečanje števila zdravstvenih storitev v tem obsegu in skrajševanje čakalnih dob.

Člani odbora DZ-ja za kulturo so medtem pozdravili namero, da bi bilo kulturi prihodnje leto namenjenih več sredstev, ob načrtovanem padcu leto pozneje pa izrazili skrb, da se kljub gospodarski rasti in kljub zavezam v koalicijski pogodbi še vedno ne bo približala ravni iz leta 2009, ko je imela največ sredstev. Na postavki ministrstva za kulturo je v letu 2020 predvidenih 196,8 milijona evrov, kar je glede na rebalans proračuna za letošnje leto za 3,5 milijona evrov več sredstev. Za leto 2021 pa je predvidenih 190,7 milijona evrov, je povedal minister Zoran Poznič.

Odbor DZ-ja za zadeve EU-ja se je seznanil s predlogom proračunov v delu, ki se nanaša na delovanje službe vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, ki je organ upravljanja za evropske strukturne sklade in kohezijski sklad. Ta bo imela po predlogu v letu 2020 iz državnega proračuna na voljo za svoje delovanje 79,4 milijona evrov, v letu pozneje pa 89,9 milijona evrov. V obeh letih se sredstva povečujejo, je povedala Nevenka Ribič iz vladne službe in dodala: "Ocenjujemo, da predlog zadostuje za pokrivanje obstoječih in načrtovanih obveznosti naše službe v obeh letih."