Ustavni sodniki so morali odločati med dvema pravicama: pravico državljanov do referenduma in človekovo pravico dostopnosti odvetnikov. Foto: RTV SLO
Ustavni sodniki so morali odločati med dvema pravicama: pravico državljanov do referenduma in človekovo pravico dostopnosti odvetnikov. Foto: RTV SLO

Kot menijo ustavni sodniki Mitja Deisinger, Miroslav Mozetič, Jan Zobec in Marta Klampfer, ki razpisa referenduma niso želeli zavrniti, a jih je preglasovalo pet drugih kolegov, bi moralo biti ustavno sodišče zadržano pri poseganju v pravico do referenduma. Opozarjajo tudi, da spreten zakonodajalec lahko naknadni zakonodajni referendum prepreči že vnaprej.

Ustavni sodnik Ciril Ribičič meni podobno, saj želi referendumsko ureditev, v skladu s katero te vloge ne bi več v celoti opravljalo ustavno sodišče.

Kaučič: Obstaja "železni repertoar prepovedi"
Igor Kaučič
z ljubljanske Pravne fakultete je za Radio Slovenija dejal, da ni povsem jasno, kam predlagane spremembe merijo, torej na spremembo ustave ali na spremembo zakona. Zakon namreč dopušča množico predlagateljev referenduma, ustava pa medtem ne ureja vprašanja, kje referendum ni dopusten, opozarja Kaučič. Prav tu bi morali ureditev po njegovem mnenju dopolniti, saj referendum ne bi smel biti dovoljen glede ratifikacij mednarodnih pogodb, finančnih in davčnih zakonov.

To je "železni repertoar prepovedi," meni Kaučič in dodaja, da je zakonska ureditev naknadnega referenduma primerljiva z evropskimi, saj je prav, da dopušča odločitev le o celotnem zakonu.

E. S.