Kot kaže, bo kmalu stekel postopek ratifikacije sporazuma v DZ-ju. Foto: MMC RTV SLO
Kot kaže, bo kmalu stekel postopek ratifikacije sporazuma v DZ-ju. Foto: MMC RTV SLO
MZZ
MZZ je za reševanje mejnega vprašanja odštel že na desettisoče evrov. Foto: MMC RTV SLO

Tako vsaj piše časnik Delo, ki navaja tudi, da je bilo po izjavah njihovih virov največ polemik pri vprašanju, ali bi moral parlament o arbitražnem sporazumu odločati z dvotretjinsko večino, kar pa vlade, ki je sporazum poslala v ustavno presojo, sploh ni zanimalo. Ustavni sodniki naj bi pri tem vprašanju sprejeli odločitev, ki pušča odprta vrata. Obstajata sicer dve različici njihovega sprejetega pogleda na glasovanje v DZ-ju: po eni izmed njiju se sodniki sploh niso izrekli, po drugi pa so sprejeli neobvezujoče priporočilo, da bi bilo zaradi pomembnosti dokumenta vendarle dobro razmisliti o dvotretjinski parlamentarni podpori.

Z dvotretjinsko večino sporazum ne bi dobil podpore poslancev
Pojasniti velja, da je to vprašanje za usodo sporazuma ključnega pomena, saj dokument glede na to, da mu nasprotujejo vse tri opozicijske stranke, dvotretjinske podpore poslancev ne bi mogel prejeti, zato ga Slovenija ne bi mogla ratificirati.

Medtem Večer piše, da je reševanje slovensko-hrvaške meje Slovenijo stalo že ogromno denarja in da je moralo ministrstvo za zunanje zadeve le v času njegovega vodje Samuela Žbogarja za najbolj dejavne in izpostavljene svetovalce pri tem projektu odšteti že 44.706 evrov bruto.

Škrkovi 6.000 evrov, Bohtetu 8.000, Sancinovi pa 9.000
Glavni zunanji svetovalci vlade so bili sicer trije ugledni pravniki s katedre za mednarodno pravo na ljubljanski pravni fakulteti: Mirjam Škrk, Borut Bohte in Vasilka Sancin. Njihova svetovalna ura naj bi stala 150 evrov bruto, kar pomeni, da je Škrkova zaslužila 5.956 evrov, Bohte 7.725 evrov, Sancinova pa 8.936 evrov.

Za svetovalna mnenja je MZZ najel tudi številne druge strokovnjake. Za analize s področja mednarodnega prava je sklenil pogodbo s pravnico Vesno Žveglič, ki ji je za to izplačal 15.039 evrov, za svetovanje na področju mejnih vprašanj pa z Dušanom Faturjem, s katerim je lani podpisal dva dokumenta v skupni vrednosti 5.300 evrov neto. Zadnji je okoli 68.000 evrov prejel tudi za svoje ugotovitve o stanju na južni meji v okviru mešane komisije med letoma 2004 in 2008.

Pogačnik zaslužil osebno in prek podjetja
Kot je znano, je precej denarcev od države dobil tudi Miha Pogačnik, ki je imel za vodenje slovenskega dela komisije sklenjen dogovor v vrednosti 5.200 evrov na mesec. Dobro je zaslužilo tudi njegovo podjetje Iustica, ki je za pravne storitve od MZZ-ja več let prejemalo po 2.349 evrov mesečno.