Napisi z manjšimi tablicami z imenom kraja v slovenskem jeziku so v Pliberku, Drveši vasi in Žvabeku preteklost. Foto: MMC RTV SLO
Napisi z manjšimi tablicami z imenom kraja v slovenskem jeziku so v Pliberku, Drveši vasi in Žvabeku preteklost. Foto: MMC RTV SLO

Sicer je minilo kar nekaj časa od odločitve ustavnega sodišča, s katero se morda deželni glavar ne strinja. Kljub zamudi sem zadovoljen. To je precedenčni primer, ki ga moramo upoštevati,

Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Žekš
Dvojezični napisi v »naravni« velikosti

Ustavno sodišče je v odločbi iz leta 2005 odredilo dvojezične napise za Pliberk in Drvešo vas, a so se izvršitvi odločbe deželne oblasti do zdaj izogibale. Pretekli teden pa je ustavno sodišče znova zahtevalo postavitev ustreznih dvojezičnih tabel za Pliberk in pripenjanje manjših dodatnih tablic s slovenskim imenom pod večje nemško ime na krajevnih tablah označilo za nezakonito. Ustavni sodniki so tako deželi Koroški naložili, da do 30. novembra letos v Pliberku postavi veljavne dvojezične krajevne table. Odločba smiselno velja tudi za Drvešo vas in Žvabek, saj so table postavili tudi tam.

Dörfler: Odločitev ustavnega sodišča je napačna
Omenjeno novico so sporočili iz urada deželnega glavarja avstrijske Koroške Gerharda Dörflerja, ki vztraja pri stališču, da je odločitev ustavnega sodišča glede dvojezičnih tabel napačna, a jo je kljub temu treba upoštevati. Položaj je Dörfler primerjal s svetom nogometa - tako kot morajo nogometaši na igrišču sprejeti odločitev sodnika, da je nekaj bil prekršek, mora on spoštovati mnenje ustavnih sodnikov.

Na avstrijskem Koroškem sicer še vedno ostaja odprto vprašanje postavitve dodatnih dvojezičnih krajevnih tabel, se je pa z današnjim dnem očitno vendarle po več letih zaprlo vprašanje oblike teh tabel. Da mora biti mesto Pliberk na podlagi 7. člena Avstrijske državne pogodbe (ADP) označeno dvojezično, so sicer avstrijski ustavni sodniki odločili že leta 2005.

Haider in Dörfler sta se več let izogibala postavitvi dvojezičnih napisov
A sta takratna koroški deželni glavar Jörg Haider in deželni svetnik za promet Gerhard Dörfler februarja 2006, da bi se izognila izpolnitvi te odločbe, izdala novo uredbo in zgolj prestavila enojezično krajevno tablo v Pliberku za nekaj metrov.

Februarja 2007 pa sta Haider in Dörfler neposredno na enojezične krajevne table dala pritrditi majhne dodatne tablice s slovenskim imenom. Na to se je pritožil odvetnik Rudi Vouk in pritožbi je sledila odločitev ustavnega sodišča, da je to nezakonito.

Manjšinske organizacije na avstrijskem Koroškem pozdravile korak
Podpredsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Nanti Olip je postavitev tabel prvi pravilni korak v pravilno smer, ki ustreza zgodovinskim danostim, saj so na tem območju vedno živeli slovensko in nemško govoreči, zdaj pa je oznaka pravilna tudi navzven. Iz NSKS-ja so ob tem spomnili, da je pliberški postopek za postavitev ustreznih tabel sprožil predsednik Slovenskega prosvetnega društva Edinost Boris Sturm, s pomočjo odvetnika Rudija Vouka pa ga je podprlo tudi avstrijsko ustavno sodišče.

Predsednik Zveze slovenskih organizacij Marjan Sturm je dejal, da deželna vlada na avstrijskem Koroškem ni imela druge možnosti, kot da table postavi. Podpredsednica Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk Zalka Kuchling pa je dejala, da gre za majhen korak k temu, da bo enakopravnost obeh jezikov na avstrijskem Koroškem končno tudi vidna. Predsednik Enotne liste, edine slovenske stranke na avstrijskem Koroškem, Vladimir Smrtnik, pa je izrazil upanje, da bo ta pozitivna dinamika počasi prinesla rešitev tudi drugih odprtih vprašanj.

Sicer je minilo kar nekaj časa od odločitve ustavnega sodišča, s katero se morda deželni glavar ne strinja. Kljub zamudi sem zadovoljen. To je precedenčni primer, ki ga moramo upoštevati,

Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Žekš
Dvojezični napisi v »naravni« velikosti