Sandra Bašič Hrvatin meni, da je kriza vrednot v Evropi pripeljala do krize medijev. Evropska komisija ne govori več o medijih, ampak o kreativni industriji, kjer so po mnenju Bašič Hrvatinove glavno vodilo dobiček, lastništvo in pravice lastnikov, ne pa več človekove pravice in svoboda izražanja. Na tem področju Evropa po njenem mnenju ni naredila ničesar, stanje se je še poslabšalo.

"Tisti, ki ima v lasti medije, ima v lasti tudi pravico do svobode izražanja", zato bi moral biti ključni izziv sprejetje evropske konvencije, ki bi izpostavila pravice ljudi v 21. stoletju, saj je preveč ljudi brez vsakršnih pravic.
Mediji so včasih odpirali javne razprave in prispevali k dvigu politične kulture, danes pa jo znižujejo. V politični prostor bi morali prinesti demokratičnost, kar pa ne počnejo več, je Bašič Hrvatinova pojasnila, zakaj se vsa Evropa spopada z vplivanjem politike na medije.

"RTV je temeljna pravica državljana"
Komercialne televizije po besedah direktorja TV Slovenija Janeza Lombergarja prodajajo populistične in univerzalne programe, ker je pomemben samo dobiček. Javna televizija mora ponuditi nekaj več ter biti osrednja informativno-izobraževalna in kulturno-umetniška ustanova v državi, hkrati pa je tudi največji avditorij.

"Javna RTV je temeljna pravica državljana in njeno poslanstvo v prihodnje mora biti skrb za vse državljane," je zatrdil Lombergar in opozoril, da se mora vlada zavedati, da za srž narodove ustvarjalnosti in tehnološki razvoj potrebujejo denar. Na koncu se je vprašal, ali ta družba, država in vlada javni servis sploh želijo.

"Želimo širiti javni prostor, seznaniti želimo občinstvo s stanjem stvari v naši deželi, bolj bodo lahko posredno vplivali na reševanje teh zadev," je usmeritve državne televizije opisal direktor Radia Slovenija Miha Lampreht in pritrdil Lombergarju glede omejenih sredstev za doseganje ciljev.

"Tri izhodišča in definicije za novo medijsko politiko"
Medijska politika na nacionalni in mednarodni ravni je postavljena pred tri temeljne izzive, je poudaril Marko Milosavljević in pojasnil, da je treba vzpostaviti nova merila koncentracije, ki bodo upoštevala multimedijske povezave in nove načine določanja medijske moči v svetu medmrežja.

Razmisliti bi morali o javnem interesu in njegovem zagotavljanju v času vedno večje privatizacije, ne samo medijev, ampak tudi informacij s spleta in s tem povezanih mogočih zlorab. Tretje izhodišče, pomembno za vzpostavitev medijske politike prihodnost, pa je po Milosavljevićevih besedah ustrezna, enotna definicija množičnih medijev ali pa opustitev tega pojma in uporabo drugih pojmov, ki bodo vključevali vse dejavnike, ki dosegajo množično občinstvo in imajo nanj vpliv.