Predsednik države je o možnosti ustavne obtožbe dejal, da so v demokratični državi na voljo vsi ustavni postopki, vprašanje pa je, ali so smiselni. Foto: MMC RTV SLO
Predsednik države je o možnosti ustavne obtožbe dejal, da so v demokratični državi na voljo vsi ustavni postopki, vprašanje pa je, ali so smiselni. Foto: MMC RTV SLO
Napoved ustavne obtožbe

"Predsednik republike je s podelitvijo odlikovanja Tomažu Ertlu neposredno kršil ustavo in to terja razpravo v državnem zboru in v vseh drugih institucijah, katerih naloga je varovanje pravic," je prepričan predsednik največje opozicijske stranke SDS Janez Janša. Če bodo zaradi tega vložili ustavno obtožbo, se jim bodo pridružili tudi v SLS-u, je za TV Slovenija poročala Julija Kočar.

Taka obtožba prinaša politično napetost
A nekateri pravniki dvomijo, da bo obtožba prišla do ustavnega sodišča. Igor Kaučič je za TV Slovenija namreč dejal, da je vsaka ustavna obtožba zelo resna stvar, ki s seboj nosi tudi veliko politično napetost in določene nestabilnosti. Dodaja, da sam za zdaj zanjo ni slišal prepričljivih razlogov, razen splošnega načela demokratičnosti, ki pa preveva tako našo kot vse druge ustave.

Po vložitvi obtožbe mora o njej najprej odločati državni zbor. Če dobi podporo 46 poslancev, pa gre še na ustavno sodišče. Prav zato tako Kaučič kot tudi pravosodni minister Aleš Zalar dvomita, da bo taka obtožba sploh prišla pred ustavne sodnike.

"Tudi, če bi do takega postopka prišlo, je precej dvomljivo, ali gre za utemeljen predlog, kot se prikazuje v tem trenutku," meni minister Zalar.

Napoved ustavne obtožbe