Foto: BoBo

Člani sveta za varno hrano so na današnji seji po besedah kmetijske ministrice Aleksandre Pivec ugotovili, da v aferi s poljskim mesom zdravje slovenskega potrošnika v nobenem primeru ni bilo ogroženo. "V Slovenijo ni prišlo meso iz sporne klavnice, tudi razsekovalnice niso bile v stiku z njim," je poudaril predsednik sveta Janez Hribar.

Pivčeva je napovedala, da se bo na ravni EU-ja zavzela za boljši sistem nadzora nad izvajanjem kontrol evropskih standardov. "Ugotovili smo namreč, da je kontrola na evropski ravni pomanjkljiva," je poudarila v današnji izjavi za medije po seji sveta. Kot jo je dopolnil Hribar, se je ob izbruhu afere o spornih praksah v poljski klavnici pokazalo, da je prišlo do nezadostno natančnega izvajanja vseh evropskih predpisov. "Krivda gre v celoti na Poljsko, ki ni pravočasno in v zadostni meri obveščala tistih držav, kamor je bilo to meso namenjeno," je dejal.

"Na svetu smo ugotovili, da so postopki uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin izvedeni korektno in pravilno ter da je bilo obveščanje v skladu s predpisanim. Bo pa treba vzpostaviti bolj celovito komunikacijo, zato smo se odločili, da bomo obnovili protokol obveščanja javnosti," je povzela. Ob tem je napovedala ustanovitev direktorata za hrano in ribištvo z letošnjim aprilom. Po Hribarjevih besedah so se člani zavzeli za to, da bo lahko kakovost še bolje določena, zato bodo naredili ustrezne analize, kako lahko to področje še izboljšajo. "V tej zgodbi se je pokazalo, da stroki ne zaupamo dovolj, ne najdem pa razloga, zakaj je tako," je menil in dodal, da "moramo skupaj narediti korake v smer, da bo slovenski potrošnik prepričan, da je deležen zaščite in najbolj kakovostne hrane".

Odpoklicali še 12 ton kebaba
Generalni direktor uprave za varno hrano Janez Posedi je povedal, da bodo izsledki vzorcev, ki so jih vzeli pretekli teden in še niso znani, znani do konca tedna. Doslej že obdelani vzorci so vsi skladni, razen vzorca kebaba, v katerem so našli prisotnost salmonele in ostankov zdravila ketoprofen. A koncentracija je bila pod mejo, ki je določena za škodljivo, je dodal Hribar. Po najnovejših podatkih so iz Poljske odpoklicali še 12 ton kebaba, ki je poleg v Slovenijo šel še na Hrvaško in Madžarsko, a vzroka za razširjeni umik uprava nima. Da bi sami ugotavljali, zakaj, je zelo težko, je bil jasen Posedi: "Če ne vemo, kaj je razlog, težko vzorčimo. Ko bomo ugotovili, se bomo odločili glede analiz."

Bi kakovost izboljšala sprememba javnih naročil?
Vse od izbruha afere se vrstijo svarila o tem, da poceni uvoženo meso velikokrat pristane v šolah, vrtcih, bolnišnicah in drugih javnih zavodih, češ da jih v to sili sistem javnega naročanja, ki postavlja ceno pred kakovost, je za Radio Slovenija poročala Urška Ivanovič.

Večji akterji v slovenski mesnopredelovalni industriji s ceno javnim zavodom sploh ne moremo blizu, trdi izvršni direktor Panvite Toni Balažič, ki sistem javnih naročil opiše precej dramatično: "Tu je ustvarjena neka siva cona, sivi trg, ki včasih meji na divji zahod. Pomembna je edino cena, uvaža pa se meso dejansko vprašljive kakovosti." Direktor uprave za varno hrano Janez Posedi pa to zanika, češ da nizke cene še ne pomenijo oporečnega mesa. A afera je na kakovost mesa vrgla senco dvoma, zato se vrsti vse več pozivov k spremembi sistema javnega naročanja, da bi ta postavil kakovost pred ceno.

Pivec: Javna naročila omogočajo izbiro kakovostnega in domačega mesa

Kmetijska ministrica Aleksandra Pivec pa je za Radio Slovenija pojasnila, da je to že zdaj mogoče, a je treba o tem razmišljati vnaprej: "Že v samih javnih naročilih se da postaviti takšne pogoje, ki lahko preferirajo izbiro lokalne hrane. Možno je dati tudi prednost shemi Izbrana kakovost pred kriterijem najnižje cene." Vprašanje pa je, ali so o tem dovolj podučeni ljudje, ki skrbijo za naročila, priznava ministrica, zato je še kar nekaj prostora za izboljšavo zakonodaje. Nekaj več točk bi lahko avtomatično pridobili lokalni pridelovalci hrane.

Popoldan je zaradi afere z domnevno spornim poljskim mesom o slovenski samooskrbi s hrano razpravljal tudi odbor DZ-ja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. V NSi-ja so v zahtevi za sklic nujne seje med drugim navedli, da so uvoženo meso in drugi izdelki v primerjavi z domačimi precej cenejši ter da na račun nizke cene, ki da je pri javnem naročanju največkrat edino merilo, "dobimo na slovensko mizo meso slabše kakovosti".

Odbor je ugotovil, da sistem nadzora varnosti hrane v Sloveniji dobro deluje, je pa sprejel več sklepov, s katerimi med drugim predlaga javno objavo podatkov o uvozu mesa in poreklu mesa v restavracijah ter naročanje več slovenske hrane v javnih zavodih. Odbor je sklenil vladi predlagati, da se vzpostavi celovit pregled pretoka mesa in mesnih izdelkov v Slovenijo po državah izvora, upravi za varno hrano predlaga, naj javno objavi, v katerih podjetjih so od 3. do 10. februarja vzorčili meso zaradi uvoza iz Poljske, vladi pa poleg tega predlaga, da pripravi predlog predpisa za obvezen sistem označevanja porekla mesa povsod, kjer ljudje uživajo mesne jedi in izdelke (npr. na jedilnih listih v restavracijah).

Predlaga tudi, da se pri naročanju hrane v javnih zavodih poveča delež ekoloških živil in živil, ki so vključena v shemo Izbrana kakovost, ter da se organizatorje prehrane v šolah in javnih zavodih z ranljivimi skupinami ljudi usposablja za uporabo orodij za naročanje kakovostnih lokalnih živil prek javnega naročanja. Odbor želi tudi podatke o številu opravljenih pregledov in rezultatih nadzora nad mesnimi pripravki v letu 2018.

V Sloveniji samooskrba z mesom ni med najnižjimi

Po podatkih Statističnega urada RS samooskrba z mesom ni ravno med najnižjimi. Letu 2017 je bila namreč samooskrba z mesom v Sloveniji 81,5-odstotna. Za primerjavo: samooskrba z zelenjavo je bila v istem letu le 38,5-odstotna. Po podatkih SURS-a je bila samooskrba z govejim in perutninskim mesom leta 2016 nekaj več kot 100-odstotna, kar pomeni, da smo proizvedli več mesa, kot smo ga porabili. Najnižja pri nas je samooskrba s prašičjim mesom, ki je bila leta 2016 komaj 35-odstotna. Vendar pa je interpretacija izraza samooskrba različna, zato kljub visokim številkam pri govejem in perutninskem mesu ti podatki ne razkrivajo, koliko doma proizvedenega mesa izvozimo in koliko uvozimo.

Uprava za varno hrano je v dosedanjem nadzoru ugotovila, da v državi ni mesa iz sporne poljske klavnice, je pa v nadzoru drugega govejega mesa, ki je prišlo iz Poljske, v nekaterih pripravkih za kebab ugotovila prisotnost salmonele in ostankov zdravila ketoprofen. Vsi rezultati analiz vzorcev mesa iz Poljske sicer še niso znani. Ob aferi s poljskim mesom je poleg tega danes Svet za varno hrano RS skupaj z resorno ministrico Aleksandro Pivec obravnaval tudi delovanje sistema nadzora varne hrane v Sloveniji.

Sporno meso iz Poljske tudi v treh lokalih na Hrvaškem

Sanitarna inšpekcija hrvaškega ministrstva za zdravstvo je potrdila, da so v treh gostinskih lokalih na Hrvaškem našli zdravstveno oporečni goveji kebab iz Poljske, ki je prispel prek slovenskega trga, je poročala komercialna televizija RTL. Kot so dodali, so sporno meso pravočasno odstranili iz lokalov. Hrvaška inšpekcija je za RTL potrdila, da so trije gostinski lokali na Hrvaškem po obvestilu slovenskih dobaviteljev odpoklicali celotne zaloge spornih mesnih izdelkov. Inšpekcija je poudarila, da sporni izdelki niso bili v ponudbi lokalov, a niso odgovorili na vprašanje RTL-a, zakaj o dogodku niso obvestili javnosti.

Afera z mesom razkrila težave pri nadzoru