Povprečna mesečna plača, prihranki prebivalcev in zaposlenost se povečujejo, družbena blaginja pa je manjša kot pred leti. Foto: EPA
Povprečna mesečna plača, prihranki prebivalcev in zaposlenost se povečujejo, družbena blaginja pa je manjša kot pred leti. Foto: EPA
Državni zbor
Med kazalnike družbene blaginje sodi tudi merjenje družbene klime. Pri tem v zadnjih letih opažajo izrazit padec zaupanja v ključne institucije države. Foto: BoBo
Življenjska raven Slovencev se dviguje

Zmanjševanje materialne blaginje se je v Sloveniji v letu 2014 pretežno ustavilo in kažejo se že znaki njenega izboljšanja, ugotavlja Statistični urad Slovenije.

Povprečna bruto plača se je v letu 2014 povišala in je znašala 1.540 evrov. V primerjavi z Evropsko unijo je bila rast dohodka sicer nižja, kar pa je posledica zgodnejšega okrevanja gospodarstva v državah EU-ja, pravi Mojca Suvorov iz Sursa. Povprečni prihranki na prebivalca pa so se v letu 2013 nominalno povečali za skoraj štiri odstotke in znašajo 19.204 evre, kar je za dobra dva odstotka več kot pred krizo.

Rahlo izboljšanje na trgu dela
Pomemben dejavnik, ki vpliva na materialno blaginjo, je tudi delo in zaposlitev. Kot kažejo podatki, se je stopnja delovne aktivnosti prebivalstva po rahlem znižanju v letu 2013 v letu 2014 povečala za 0,6 odstotne točke, na 67,8 odstotka. Kljub temu pa Slovenija za 1,4 odstotne točke še vedno zaostaja za povprečjem EU-ja.

Tveganje revščine ostaja
Kljub pozitivnim premikom pa ostajata dve področji, ki kažeta na zmanjšanje blaginje - področje revščine in potrošnje. Stopnja tveganja revščine se je namreč leta 2013 zvišala za eno odstotno točko in zajela 14,5 odstotka prebivalcev. To pomeni, da je v letu 2013 pod pragom revščine živelo 291.000 ljudi oziroma 50.000 več kot leta 2008. Najbolj se je povečala stopnja tveganja revščine brezposelnih, družin z otroki in samskih oseb, zlasti starejših žensk, še pojasnjujejo na Sursu.

Glede potrošnje, poraba sredstev gospodinjstev se je na prebivalca v letu 2013 zmanjšala za tri odstotke, kar je posledice prilagoditve potrošnje nižji ravni dohodkov. Spremenila se je tudi struktura potrošnje. V letu 2013 so tako gospodinjstva v primerjavi z letom 2008 manjši delež dohodka namenila za obleko, pohištvo, rekreacijo, hotele in restavracije, večjega pa za hrano, alkoholne pijače in tobak, stanovanje, transport in zdravstvo.

Upada zaupanje v državne institucije
Na statističnem uradu so merili tudi družbeno blaginjo. Ta je pokazala, da je z življenjem je zadovoljnih 83 odstotkov prebivalcev, kar je sicer nižje kot prejšnja leta, a več kot v letu 2013 in še vedno višje kot v povprečju držav EU-ja. Ljudje se še vedno počutijo bolj varno kot v večini evropskih držav. Narašča tudi kazalnik zadovoljstva s porazdelitvijo časa med službenimi in drugimi obveznostmi, saj je v letu 2012 znašalo 7,1 od deset in je prav tako višje od povprečja Unije.

Povečuje se zaupanje v policijo. Opažajo pa izrazit padec zaupanja v ključne institucije države in EU-ja. V parlament denimo zaupa le osem odstotkov prebivalcev. Nizko je tudi zaupanje v pravni sistem.

Življenjska doba se podaljšuje
Vodilni kazalnik na področju zdravstva je pričakovana življenjska doba, ki pri nas znaša 83,1 leta za ženske in 76,9 leta za moške. Pričakovana življenjska doba se je je po besedah Metke Zaletel z Nacionalnega inštituta za javno zdravje od leta 2007 sicer povišala, in sicer za dve leti za ženske ter skoraj tri leta za moške, a je še vedno nekoliko nižja od povprečja EU.

Pri zdravju izpostavljajo tudi umrljivost zaradi raka, saj v Sloveniji umre 30 ljudi več na 100.000 prebivalcev kot v EU. Negativen vpliv pa beležijo tudi pri deležu otrok s prekomerno telesno težo, saj je v Sloveniji takšnih otrok v letu 2010 že 18 odstotkov, ta delež pa še narašča.

Vse več vsaj s srednješolsko izobrazbo
Na področju izobraževanja pa Slovenija dosegla precejšen razvoj. Med prebivalci, starimi med 25 do 64 let, jih ima namreč 86 odstotkov vsaj srednješolsko izobrazbo, kar je deset odstotkov več kot v EU. Prav tako se povečuje delež prebivalcev s terciarno izobrazbo, kjer pa smo še vedno pod povprečjem EU, a se ji približujemo.

Pozitivno rast kažejo tudi podatki o komunikacijah, saj je imelo lani dostop do interneta 75 odstotkov gospodinjstev, kar pa je še vedno nižje od povprečja EU. Število mobilnih naročnikov na 100 prebivalcev pa znaša 109, kar sicer presega potrebe prebivalstva, a je kljub temu nižje od povprečja EU.

Življenjska raven Slovencev se dviguje