Poslanci nadaljujejo v ponedeljek začeto redno majsko sejo. Foto: Državni zbor/Matija Sušnik
Praznik vrnitve Primorske matični domovini ostaja tak, kot je

Predlog sledi napotilu ustavnega sodišča ter omogoča učinkovito in hitro sodno varstvo, je ponovil državni sekretar na ministrstvu za finance Metod Dragonja. Podporo so mu v tej fazi napovedali v vseh poslanskih skupinah, saj se zavedajo skoraj triletne zamude za sprejetje takšnega zakona, a jo v nadaljevanju pogojujejo z nujnostjo izboljšav.

"Nočemo biti tisti, ki bi oteževali te procese. A če bo zakon ostal takšen, kot je, ga v nadaljevanju ne bomo podprli," je napovedal Marko Pogačnik (SDS). Resda gre za kompleksen zakon, a ga je vseeno treba v okviru nadaljnje obravnave dodelati predvsem v smeri daljšega roka za vložitev tožb in časa, v katerem morajo sodni izvedenci oblikovati mnenje, je menila Andreja Zabret (LMŠ).

Nadaljnjo podporo predlogu medtem v Levici pogojujejo z dopolnitvijo, da se mora revizija cenitev v bankah opraviti v skladu z mednarodnimi računovodskim standardi, je dejal Luka Mesec. Ker ima zakon odprtih precej predvsem pravnih vprašanj, v NSi-ju po besedah Jožefa Horvata pričakujejo mnenje zakonodajno-pravne službe DZ in "bistvene izboljšave v drugem branju".

Poslanska vprašanja premierju: migracije, razmere v Pomurju ...

Kot je Levici odgovoril Dragonja, njihovega predloga v zakon ne morejo vpisati: "Če bomo to napisali v zakon, bomo retroaktivno posegali v takratno ureditev." Po njegovih besedah bo moralo to, katere so bile pravne podlage in ali so bile pravilno uporabljene, ugotoviti sodišče.

Predlog kljub nasprotovanju Banke Slovenije predvideva, da bo morebitno dosojene odškodnine plačala centralna banka. V poslanskih skupinah so glede tega večinoma na strani vlade. "Menimo, da je tako prav," je dejal Robert Polnar (DeSUS), ki je povzel, da se Banka Slovenije sklicuje na "kršitev pravila monetarnega financiranja" zato, da bi se "izognila odgovornosti in obveznostim". "Njena odškodninska odgovornost ne posega v njeno neodvisnost," ga je dopolnil Jani Prednik (SD).

Dragonja je priznal, da razmišljajo o umiku tega določila: "Samo po sebi se bo razumelo, da je Banka Slovenije naslov za izplačilo morebitne odškodnine." Ta odgovornost Banke Slovenije je po takratni ureditvi in tudi po tolmačenju ustavnega sodišča posebna oblika, ker je Banka Slovenije odgovorna tudi za aktivnost in za delovanje vseh inštitucij, ki so pri teh ukrepih sodelovali, je dejal in dodal, da v primeru ugotovitve kazensko-pravnih vidikov delovanja Banke Slovenije ne bo veljal ta zakon, ampak določila splošne odškodninske odgovornosti.

Poslanci so v ponedeljek začeli redno majsko zasedanje. Foto: BoBo

Slišati je bilo pozive k večjemu razlikovanju med malimi in nepoučenimi ter velikimi in dobro poučenimi imetniki izbrisanih obveznosti v bankah. To sta izpostavili Maša Kociper (SAB) in Monika Gregorčič (SMC), ki je menila, da bi nepoučeni vlagatelji in fizične osebe, ki so jim bile podrejene obveznice prodane na bančnih okencih pod pretvezo, da gre za varno naložbo, že lahko odškodninsko tožile poslovne banke, in da jim ni treba čakati na ta zakon.

To je potrdil tudi Dragonja. "Mali vlagatelji lahko v primeru pomanjkanja pojasnilne dolžnosti sprožijo odškodninske tožbe proti bankam. Takšnih postopkov je po podatkih ministrstva za pravosodje okoli 200, nekateri so kombinirani skupaj s tožbami proti bankam in Banki Slovenije. Tudi v tem predlogu zakona je zapisano, da se ta zakon ne nanaša na te primere," je povedal.

Vnovič je pojasnil, da se razlikovanja med vlagatelji ne predvideva zato, ker je ustavno sodišče glede tega zavzelo stališče, da bi bilo razlikovanje imetnikov po statusu, in ne po vsebini vrednostnega papirja, protiustavno. "V pravdnem postopku pa je možna poravnava. Sodišče si lahko pomaga z mediatorji, možnosti v tej smeri so odprte," je dejal.

Kako bo DZ uredil plačilo izbrisov

Vsi so pozdravili rešitev, da se bodo morali ob morebitnih dosojenih odškodninah razkriti vsi imetniki. Jani Ivanuša (SNS) je izpostavil, da doslej ni še nihče ni odgovarjal in da "morajo biti dokumenti, ko se pogovarjamo o milijardah evrov, javni". Govorci se veselijo, da bo o dilemah, ki se pojavljajo vse od izbrisov imetnikov v podržavljenih bankah konec leta 2013 in leta 2014 ter o različnih interpretacijah in dejstvih, končno lahko odločalo sodišče.

A da se bo zakon res uveljavil, je treba po mnenju vseh odgovoriti na odprte dileme in na ključne pripombe ostalih deležnikov. Polnar in Gregorčičeva sta spomnila na pomisleke glede vzpostavitve podatkovne sobe, Gregorčičeva je poudarila še vprašanje smiselnosti krajevne pristojnosti sodišča v Mariboru, zamika obveznosti plačila sodne takse in založitve stroškov za skupino izvedencev. "Ne želimo si, da potrjen zakon ponovno postal predmet ustavne presoje," je poudarila.

Glede pomislekov Agencije za trg vrednostnih papirjev, ki bi morala vzpostaviti podatkovno sobo, je Dragonja dejal, da njihovo vlogo vidijo predvsem v zagotavljanju dostopa in identifikacije upravičencev. O tem se še usklajujejo, je dejal in s tem napovedal določene korekcije predloga zakona v drugem branju v DZ.

Zakon o demografskem skladu odšel v zgodovino

SDS je predložil svojo vizijo demografskega sklada. Foto: MMC RTV SLO

DZ je ocenil, da predlog zakona o Slovenskem demografskem skladu, ki ga je v zakonodajni postopek vložil SDS, ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Tako je menilo 49 poslancev, nasprotnega mnenja pa jih je bilo 32. Predlog je tako končal zakonodajno pot.

SDS: Rešujemo eno temeljnih težav Slovenije
Predlog bi po besedah Andreja Širclja iz SDS-a razrešil eno temeljnih težav Slovenije, to pa je staranje prebivalstva. V stranki želijo, da bi se celotno državno premoženje združilo v en sklad, iz katerega bi se financirale pokojnine. S tem bi ustvarili stabilnost, je poudaril. Upokojenci si po njegovih besedah zaslužijo močan vir za pokojnine, to pa so tudi strateške naložbe, ne le portfeljske.

Predlog predvideva preoblikovanje Slovenskega državnega holdinga v Slovenski demografski sklad, nanj pa bi se prenesle še naložbe Republike Slovenije, Kapitalske družbe pokojninskega in invalidskega zavarovanja (Kad), Družbe za svetovanje in upravljanje ter Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz).

Predlog predvideva tri organe demografskega sklada - poleg skupščine še nadzorni svet in upravo. Nadzorni svet bi sestavljalo 13 članov, ki bi jih predlagale poslanske skupine. Vse člane nadzornega sveta bi imenoval DZ z dvotretjinsko večino glasov navzočih poslancev. Upravo sklada bi sestavljali predsednik in dva člana, ki bi jih imenoval nadzorni svet na podlagi javnega razpisa.

SDS za demografski sklad
Posvet o predlogu tudi v državnem svetu

Predlog zakona o Slovenskem demografskem skladu, ki so ga vložili poslanci SDS, predstavlja primerno podlago za nadaljnjo obravnavo, je stališče komisije Zveze društev upokojencev Slovenije (Zdus) na posvetu o demografskem skladu predstavil predsednik Zdusa Janez Sušnik. Komisiji Zdusa za bivalni standard in pokojninsko politiko so pri predlogu SDS všeč predvsem predlagani viri financiranja sklada, saj menijo, da bi bili dobički portfeljskih naložb, iz katerih bi sredstva črpala država, prenizki, je stališče komisije predstavil predsednik Zdusa. Komisija je na delovni seji predlog zakona ocenila kot primerno podlago za nadaljnjo obravnavo. Predlog bodo v prihodnje obravnavali tudi drugi organi zveze. Preverili pa bodo tudi vladni predlog zakona, po katerem bi pod demografski sklad sodile portfeljske naložbe države, je napovedal Sušnik. Država ima po njegovih besedah trenutno več kot 12 milijard evrov premoženja v gospodarskih družbah in drugod. To premoženje so po njegovih besedah ustvarile prejšnje generacije, zaradi česar se mu zdi primerno, da bi ga uporabili za financiranje pokojnin teh generacij. Po njegovi oceni tako tudi ne bi dodatno obremenjevali javnih financ. A tako komisiji kot Sušniku osebno se zdita vprašljiva način upravljanja in način koriščenja premoženja sklada za tekoče izplačevanje pokojnin. Predlog zakona namreč določa, da sklad vse te naložbe upravlja samostojno in neodvisno od državnih organov. Država bi po njegovem mnenju vseeno morala imeti nadzor nad razvojem sklada.

Vlada proti predlogu
Vlada meni, da predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Predvideva namreč, da se v Slovenski demografski sklad preoblikuje Slovenski državni holding, kar pa je v nasprotju z zakonom o Slovenskem državnem holdingu. Ta v povezavi s pokojninskim zakonom določa, da se v demografski rezervni sklad preoblikuje Kad, je dejal državni sekretar na finančnem ministrstvu Alojz Stana.

Tudi koalicija in Levica nezadovoljni
V predstavitvi stališč poslanskih skupin so v LMŠ-ju ocenili, da predlog pomeni politizacijo upravljanja z državnimi naložbami. Po besedah Roberta Pavšiča je ministrstvo za finance že začelo pripravo zakona o ustanovitvi demografskega sklada, ki naj bi bil v DZ sprejet še letos. Predlog je populističen, državno premoženje pa bi izpostavili prevelikemu tveganju, pa je v imenu SD-ja dejal Soniboj Knežak.
Demografski sklad mora biti neodvisen in avtonomen, namenjen pa mora biti ustreznemu odzivu na staranje prebivalstva, so opozorili v SMC-ju. Koncept, ki ga je pripravilo aktualno ministrstvo za finance, je primeren, je dejala Monika Gregorčič.

V DeSUS-u se zavzemajo, da bi se v demografski sklad preoblikovala Kapitalska družba, manjkajo pa še viri financiranja, je dejal Robert Polnar. V SAB-u pa menijo, da morajo biti v demografskem skladu portfeljske naložbe, poleg njih pa je treba upoštevati tudi nekatere druge vire, denimo pitno vodo, je dejal Franc Kramar.

Ključno vprašanje je, kakšen demografski sklad želimo ustanoviti, so opozorili v Levici. "Ne želimo še enega sklada, ki bo razprodajal državno premoženje," je dejal Primož Sitar.

V SDS-u in NSi-ju pa so opozorili na neuravnoteženost pokojninske blagajne. Uravnotežena je le, ker proračun vsako leto prispeva približno milijardo evrov vanjo, je opozoril Marko Pogačnik iz SDS-a. Demografski sklad bi po njegovih besedah omogočil višje pokojnine v prihodnosti.

Iz premoženja države je treba narediti čim več za državljane, da bi lahko krili primanjkljaj v pokojninski blagajni, menijo v NSi. Predlog po besedah Mateja Tonina odpira prave teme, težava pa se pojavi pri upravljanju sklada. Še najboljša možna rešitev bi bila, da bi bila država odgovorna za izplačilo pokojnin, je ocenil.

V SNS-u podpirajo vsak predlog, ki bi dvignil pokojnine. Zagotovljena pokojnina za 40 let pokojninske dobe je zdaj komaj 530 evrov, kar je pod pragom tveganja revščine, je izpostavil Jani Ivanuša.

NOV PREDSEDNIK DRŽAVNE REVIZIJSKE KOMISIJE

DZ je za novega predsednika Državne revizijske komisije z 58 glasovi za in enim proti imenoval Sama Červeka. Nasledil bo Boruta Smrdela, ki je v začetku aprila odstopil s tega položaja. Červek je že vodil revizijsko komisijo, in sicer od julija 2006 do novembra 2008, ko ga je DZ na podlagi odstopne izjave iz osebnih razlogov razrešil.


Poslanci so potrdili tudi Verico Trstenjak, Ano Stanič in Jureta Vidmarja za člane stalnega arbitražnega sodišča v Haagu. Gre za neplačano častno funkcijo s šestletnim mandatom. Člani stalnega arbitražnega sodišča predstavljajo nabor, iz katerega lahko države, ki nameravajo rešiti spor z ad hoc arbitražo, izberejo arbitre.

Posnetek torkovega nadaljevanja seje v več delih:

8. redna seja Državnega zbora, 1. del
8. redna seja Državnega zbora, 2. del
8. redna seja Državnega zbora, 3. del
8. redna seja Državnega zbora, 4. del