Bo predlog državnih svetnikov prepričal več poslancev od vladnega predloga? Foto: BoBo
Bo predlog državnih svetnikov prepričal več poslancev od vladnega predloga? Foto: BoBo

Vlada je svoj predlog potrdila že v torek, ker je želela prehiteti državni svet, ki želi, da bi Banko Slovenije tožila država, ne pa izbrisani imetniki oz. vlagatelji. Državni sekretar na finančnem ministrstvu Metod Dragonja je sicer v torek dejal, da je mogoče, da bi v postopku vladni predlog kombinirali s predlogom državnega sveta.

"Predlog zakona, ki ga je pripravila vlada, se bistveno razlikuje od predloga zakona, ki ga je pripravil državni svet, predvsem zato, ker vladni predlog predvideva uporabo pravil pravdnega postopka za gospodarske spore v omenjenih postopkih ter stopničaste tožbe in ne predvideva ustreznih pravil, ki bi sanirala finančno neravnotežje med strankami postopka," so sporočili iz državnega sveta.

Zagotoviti dovolj časa za tožbo
Poglavitni cilj njihovega predloga zakona je predvsem odpraviti ustavno neskladnost, ki je bila ugotovljena z ustavno odločbo, tako da se uzakoni poseben postopek sodnega varstva.

Predlog zakona naslavlja predvsem vprašanja, kako zagotoviti popoln vpogled v listine nekdanjim imetnikom kvalificiranih obveznosti bank, s katerimi je razpolagala Banka Slovenije, ter obenem zagotoviti dovolj časa za pripravo tožbenega zahtevka.

Prav tako želijo državni svetniki določiti posebna pravila vodenja pravnega postopka, ki bi sanirala kadrovsko, finančno in informacijsko neravnotežje med nekdanjimi imetniki kvalificiranih obveznosti bank in Banko Slovenije.

Svetniki želijo kolektivno sodno varstvo
Želijo tudi vzpostavitev posebnih postopkov kolektivnega sodnega varstva, ki bi zagotovili hitrost, ekonomičnost in uniformnost odločanja v sporih med nekdanjimi imetniki kvalificiranih obveznosti bank ter Banko Slovenije.

Za državni svet je ključno, da zakonodajalec zagotovi učinkovito sodno varstvo nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank, ki bo skladno z odločbo ustavnega sodišča. Prav zato bo v nadaljnjih postopkih sprejemanja zakona državni svet, kot so poudarili, deloval konstruktivno v korist oškodovanih imetnikov, med katerimi je tudi država.

Državni svet predlaga drugačen zakon o razlaščencih