Zakonski predlog, ki po besedah ministra Gregorja Viranta zmanjšuje korupcijsko tveganje, podpirajo v vseh poslanskih skupinah. Virant je v uvodu pojasnil, da je zakonska rešitev pomembna, celo "revolucionarna", saj bo na srednji in dolgi rok lahko razgalila marsikaj, kar je dandanes skrito, pa bi moralo biti že davno razkrito.

Spomnil je, da je bil veljavni zakon večkrat noveliran, vsak korak pa je bil namenjen še večji preglednosti. Vendar pa je po njegovem mnenju čas za naslednji korak. "In ta naslednji korak je širitev transparentnosti še na podjetja v neposredni ali posredni lasti države in občin oz. pod neposrednim ali posrednim prevladujočim vplivom države ali občin," je poudaril.

Podatki samodejno na splet
Ta podjetja - po ocenah jih je med 600 in 800 - po ministrovih besedah obračajo milijarde evrov. "Ta podjetja morajo biti pod temeljitim drobnogledom medijev in javnosti. V podjetjih v večinski državni ali občinski lasti bodo javne vse donatorske in sponzorske pogodbe, vse odvetniške in svetovalne pogodbe, plače, odpravnine in druge bonitete članov uprav in članov nadzornih svetov. Pogledati bo mogoče, s kom in kakšne posle ta podjetja sklepajo," je navedel.

Še posebej strog režim bo po ministrovih pojasnilih veljal za podjetja v 100-odstotni državni lasti. "Zanje bo veljala tako imenovana proaktivna transparentnost, kar pomeni, da se bodo vse njihove transakcije objavljale na spletu. Po domače povedano, sedanji Supervizor, ki se nanaša samo na ožji javni sektor, se bo razširil tudi na podjetja v lasti državnih, lokalnih skupnosti," je še dodal Virant.

Kaj prinaša novela
Po pisanju spletnih Financ novela prinaša obveznost razkrivanja javnih podatkov za podjetja, v katerih ima prevladujoč vpliv država ali občina, in njihove hčerinske družbe. Posredovati bodo morali podatke o naročilih blaga ali gradenj, sklenjenih svetovalnih, pokroviteljskih, darovalskih in avtorskih pogodbah ter za kakšno vrsto posla je šlo, kdo je pogodbeni partner, koliko je posel vreden, koliko znašajo posamezna izplačila in kakšen je terminski načrt.

Pod določenimi pogoji bodo dostopni tudi programi, strategije in dogovori, a le če bi prevladal javni interes. Prav tako bodo morala podjetja razkriti podatke, povezane s članstvom, prejemki, bonitetami in odpravninami članov nadzornih in poslovodnih organov ter zakonitih zastopnikov.

Na voljo bodo tudi podatki o kadrovanju in vzpostavljen bo register zavezancev za informacije javnega značaja z brezplačnimi podatki. Bodo pa lahko podjetja posredovanje takih podatkov zaračunala.
Kaj pa banke?
V SDS-u so med razpravo opozorili, da bi se moral krog zavezancev širiti tudi na banke, v katerih ima država prevladujoč vpliv, oz. banke, ki se sanirajo oz. se v njih izvaja nadzorovana likvidacija ali stečaj z državnimi sredstvi.