Kot navajajo v Študentski organizaciji Slovenije (ŠOS), bi morali skladno z razpisom za sprejem in podaljšanje bivanja študentov visokošolskega študija v študentskih domovih in pri zasebnikih za študijsko leto 2015/2016 študenti, ki so bivali v študijskem letu 2014/2015 in jim je pravica do subvencioniranega bivanja potekla med tem študijskim letom, vložiti prošnjo za sprejem in ne za podaljšanje.

Tako bi kandidirali z drugimi, ki še niso bivali v študentskem domu, hkrati pa bi bili uvrščeni na prednostni seznam. Posledično bi se morali ob prenehanju statusa izseliti, nova vselitev pa bi se lahko zamaknila do pomladi. V preteklih letih so ti študenti običajno vlagali prošnje za podaljšanje in niso imeli težav, bivanje pa so nemoteno nadaljevali.

V ŠOS-u opozarjajo, da se bo moralo približno 500 ljubljanskih študentov izseliti iz študentskih domov, ker so v preteklem študijskem letu diplomirali na dodiplomskem študiju oziroma se prepisali v drug študijski program in so v času do pridobitve statusa študenta na drugi bolonjski stopnji izgubili status. Vse pristojne, predvsem pa študentske domove ŠOS poziva, da do končne odločitve in rešitve težav študentov ne izseljujejo.

Možnost: sprememba pravilnika
ŠOS prav tako poziva ministrstvo za izobraževanje, da z vsemi deležniki nemudoma pristopi k reševanju težav, ki niso nerešljive. Možna je na primer sprememba pravilnika o subvencioniranju bivanja študentov, prav tako imajo študentski domovi možnost nudenja nesubvencioniranega bivanja, je dejal predsednik ŠOS-a Žiga Schmidt.

Pomanjkljivo informiranje študentov?
Pravna podlaga sicer ne opravičuje dejanj študentskih domov, ki so očitno pomanjkljivo informirali študente, so poudarili. Dodali so, da bi pisarne za študentske domove skladno s pravilnikom lahko "pripravile skupni razpis", s katerim bi določile, da lahko študenti, ki so že bivali v študentskem domu in so diplomirali, kljub temu oddajo vlogo za podaljšanje bivanja in ne za sprejem.

Ministrstvo: Študentje so seznanjeni
"Uvedba eVŠ sistema omogoča aktualno evidenco dejansko vpisanih študentov ne glede na vrsto programa in stopnjo študija, kar poveča transparentnost. Študentje so bili s pogoji bivanja seznanjeni ob objavi razpisa 1. junija, hkrati pa so pogoji tudi del pogodbe, ki jo ima študent sklenjeno s študentskimi domovi," so odgovorili na ministrstvu za izobraževanje.

O vseh nadaljnjih korakih bodo študentje obveščeni tako s strani študentskih domov kot s strani ministrstva.

Dokončnega števila tistih, ki bi želeli podaljšati bivanje, ta trenutek še ni mogoče natančno določiti, in sicer zaradi zaključevanja študijskih programov s strani študentov, so navedli. Kot so poudarili, pa si "vsi prizadevajo, da bodo nastalo situacijo rešili v najkrajšem možnem času".

Nadaljevanje magistrskega študija
Na problematiko bivanja v študentskih domovih so opozorili tudi študenti, ki letos nadaljujejo magistrski študij, da jim grozi, da bodo ostali brez sobe v študentskem domu.

Študentska skupina Modro za študente ob tem navaja tudi izjavo študentke Eve Knez, ki je pred nekaj dnevi diplomirala na ljubljanski fakulteti za družbene vede, s četrtkom pa se vpisuje na podiplomski študij. Tako bi po novem ostala brez sobe v študentskem domu.

Knezova tako opozarja, da je ob prijavi za sprejem ali podaljšanje študentskega doma nihče ni opozoril, da so v teku dogovori o spremembah. "Popolnoma nezaslišano je, da smo za to izvedeli le dan pred začetkom novega študijskega leta. Ne razumem, kaj so pristojni sploh mislili, ko so nas skoraj čez noč postavili na cesto in v položaj, ko smo primorani poiskati novo prenočišče. In to v začetku študijskega leta. Veliko zasebnikov, ki ponuja za študente cenovno sprejemljiva bivališča, je že zasedenih," izjavi študentke še povzemajo v študentski skupini.