"Vrhovno sodišče je nedvoumno povedalo, da je država po zakonu dolžna mesečno plačevati za javno službo STA-ja," je zapisal Bojan Veselinovič. Foto: BoBo

"Ne morem in nočem pristati na pogoje, s katerimi predstavnik vlade izsiljuje plačilo za javno službo, ki jo Slovenska tiskovna agencija opravlja brezplačno zdaj že 273. dan," je Bojan Veselinovič zapisal v izjavi za javnost. "Pri teptanju novinarske avtonomije ne bom nikoli sodeloval," je poudaril.

Ob tem je spomnil na zakonsko določeno dolžnost države, da mora mesečno plačevati javno službo STA-ja, ki jo je ugotovilo vrhovno sodišče. "To je dolžna letos storiti tudi brez pogodbe, pa smo se o njej kljub temu pogajali. Žal se je izkazalo, da gre le za novo obliko namernega zavlačevanja z vedno novimi zahtevami," je zapisal Veselinovič in ocenil, da sta rešitev položaja STA-ja in spoštovanje obvez, ki jih nalaga zakon, "očitno v nasprotju s političnimi interesi sedanje vlade".

"Lahko bi se odločil za odhod, ko je bilo prvič ustavljeno financiranje. Zgodba ima dolgo brado in ne gre za nič drugega kot za spoštovanje zakonov," je v dopoldanski izjavi za medije pojasnil Veselinovič in dodal, da je blokada tako enormna, da je bil njegov odstop "najmanj slaba odločitev od slabih."

Ob tem je opozoril, da je STA medijska hiša v javni lasti in javni servis, ki pa ustvari polovico prihodkov sam. Podirati ta uspešni poslovni model je po njegovih besedah neumnost. "Država je namenila pol sredstev, dobila pa je mnogo več," je še poudaril in dodal, da so plače zaposlenih njihova prva skrb in da so storili vse, da bodo plače v oktobru izplačane, vprašanje pa je, kaj bo z drugimi obveznostmi.

Poudaril je, da je vlada sprejela uredbo o opravljanju javne službe STA-ja in na skupščini STA-ja še sklepe, s katerimi je odložila začetek celovitega financiranja agencije. Dodatno pa uredba "postavlja temelj za takšno pogodbo, ki bi nasilno spremenila uspešen poslovni model STA-ja, zmanjšala njihovo tržno dejavnost, prihodke in s tem število zaposlenih. In predvsem: prikrila bi do zdaj neplačan dolg do STA-ja, ki ga država dolguje na podlagi zakona," je nanizal.

Pogodba, ki jo je predlagala vladna stran, pa bi pogojevala višino in način obračunavanja nadomestila po principu štetja fotografij in novinarskih prispevkov ter predpisovala njihove dolžine v odstavkih, veljala pa bi celo za čas pred uveljavitvijo uredbe.

Prepričan, da bo STA uspešen na sodišču

Veselinovič ob tem poudarja, da je rešitev na dlani: plačilo na osnovi zakonskih obveznosti.
"Verjamem, da bodo z mojim umikom nastale razmere, ko se bo še dodatno zbistril odnos vlade do STA-ja. V osnovi je pri sporu vlade z STA-jem ves čas šlo za njen odnos do neodvisnosti medijev in za poskus podrejanja agencije," je ocenil. Prepričan je, da bo STA, če bo vztrajal pri svojih zahtevah, nedvomno uspešen na sodišču in da bo vlada najpozneje takrat poplačala svoj dolg.

V izjavi je poudaril še kakovost in ugled agencije ter podporo državljank in državljanov, ki so jo ti dokazali z donacijami v okviru letošnje kampanje Za obSTAnek. To podporo šteje tudi kot izraz širše družbene zahteve po spoštovanju vladavine prava in svobode medijev.

Direktor STA-ja odstopil

Direktor Ukoma odstop označil za "svojevrstno presenečenje"

Direktor Ukoma Uroš Urbanija je na Twitterju Veselinovičevo odločitev o odstopu označil za "svojevrstno presenečenje". Kot trdi, je Ukom ugodil praktično vsem njegovim zahtevam, razen tistim, ki so v očitnem nasprotju z zakonom, nova pogodba pa je bila pripravljena za podpis.

"Toda po današnjem odstopu se zdi, da Veselinovič ni imel iskrene želje, da bi podpisal pogodbo in uredil situacijo na STA-ju. Ker ni bilo več argumentov, zakaj ne podpisati pogodbe, je raje odstopil," ocenjuje Urbanija. Kot je dodal, je Veselinovič zoper Ukom sprožil številne postopke, a je doslej vse izgubil. "Zadnji postopek na vrhovnem sodišču, ki mu je jasno povedalo, da vladna uredba velja in da celo olajša financiranje," je zapisal Urbanija.

Vrhovno sodišče je na začetku meseca v postopku obravnave zahteve STA-ja za začasno zadržanje uredbe sklenilo, da agenciji ni uspelo dokazati, da bi zgolj z zadržanjem uredbe dobila državno nadomestilo. Ob tem sodišče pa je v obrazložitvi ugotovilo, da je ne glede na uredbo po zakonodaji Republika Slovenija dolžna zagotavljati financiranje STA-ja za leto 2021 skladno s poslovnim načrtom. Pravno podlago za izplačilo predstavlja zakon o STA-ju, posebno za leto 2021, pa tudi sedmi protikoronski zakon. Kateri organ bo izvedel to financiranje oziroma kakšna so nasploh razmerja med vlado in njenimi organi, pa v obravnavani zadevi ni bistveno, je še ugotovilo sodišče.

Veselinovič in Urbanija sta se 7. septembra srečala pri predsedniku Borutu Pahorju. Foto: BoBo
Veselinovič in Urbanija sta se 7. septembra srečala pri predsedniku Borutu Pahorju. Foto: BoBo

Zaposleni za spoštovanje zakonodaje in novinarske avtonomije

Zaposleni na STA-ju po odstopu direktorja pričakujejo, da bodo odgovorni urgentno razrešili položaj agencije na način, da bo spoštovana zakonodaja in ohranjena institucionalna avtonomija in uredniška neodvisnost STA-ja. Vsakršnim poskusom pritiskov na novinarsko delo bodo tudi v prihodnje odločno nasprotovali, so zapisali. Kot je sporočil predsednik nadzornega sveta STA-ja Mladen Terčelj, bo sklical nujno sejo nadzornega sveta, na kateri bodo preučili nastale razmere, "saj bo treba najti rešitev za nadaljnje vodenje in obstoj družbe STA-ja".

"Vsakršnim poskusom pritiskov na novinarsko delo ali škodljivim odločitvam, ki bi peljale v nadaljnji razkroj agencije, bomo tudi v prihodnje odločno nasprotovali in o tem sproti obveščali domačo in tujo javnost," so sporočili zaposleni na STA-ju. Foto: MMC RTV SLO/Foto: BoBo

Uredniški kolegij, zastopstvo uredništva, svet delavcev in Sindikat novinarjev STA-ja so v skupnem pisnem odzivu na informacijo o odstopu direktorja Veselinoviča zapisali, da obžalujejo, da v pogajanjih med vodstvom STA-ja in Ukomom ni bil dosežen dogovor, ki bi zagotovil zakonsko določeno financiranje javne službe na podlagi letnega poslovnega načrta STA-ja ter tudi z zakonom zajamčeno institucionalno avtonomijo in uredniško neodvisnost STA-ja. S predlagano pogodbo in potekom pogajanj je po njihovih besedah namreč postalo jasno, da bi bili ti pogoji ogroženi, s tem pa bi bilo ogroženo celovito, točno in objektivno zagotavljanje informacij o dogodkih v Sloveniji in po svetu za potrebe javnosti v Sloveniji, kot to določa zakon o STA-ju.

"Predlog Ukomove pogodbe vsebuje pogoje, ki za novinarsko delo niso sprejemljivi, prav tako pa ne zagotavljajo institucionalne in s tem finančne avtonomije STA-ja. Po eni strani bi bila namreč višina financiranja javne službe STA-ja povsem odvisna od presoje direktorja Ukoma glede tega, kaj se bo plačalo in kaj ne, po drugi strani pa bi zaradi na novo postavljenih omejitev prišlo do velikega izpada tržnih prihodkov," so pojasnili.

Ob tem so zapisali, da zaposleni pričakujejo izpolnjevanje zakona o STA-ju in tudi t. i. sedmega protikoronskega zakona, ki v 66. členu jasno nalaga vladi, da zagotovi sredstva agenciji za opravljanje javne službe za leto 2021 v skladu s sprejetim poslovnim načrtom STA-ja, "ne glede na to, ali je z ustanoviteljem sklenila pogodbo". "Glede na sporočila vodstva zaposlenim STAnje ni več zgolj resno, ampak se očitno že nahajamo v fazi tik pred finančnim zlomom," so opozorili zaposleni, ki pričakujejo, da bodo odgovorni urgentno razrešili položaj na način, da bo spoštovana zakonodaja in ohranjena institucionalna avtonomija in uredniška neodvisnost STA-ja.

Pahor: Čim prej najti način za financiranje

Foto: MMC RTV SLO/Miloš Ojdanić
Foto: MMC RTV SLO/Miloš Ojdanić

Predsednik republike Borut Pahor si želi, da bi vlada čim prej poiskala način za financiranje STA-ja. "Slovenska tiskovna agencija je pomembna medijska institucija, opravlja edinstveno poslanstvo agencije, in menim, da mora tudi ta okoliščina dodatno vplivati na odločevalce, da strnejo vsa svoja znanja in politično voljo, da to čim prej uredijo," je dejal.

Po njegovih informacijah so bila pogajanja iskrena in so se "premaknila zelo blizu srečnega konca". "Kaj je pripeljalo do tega, da ni prišlo do konca, bomo videli," je dejal. Ob tem je poudaril, da ne bi rad, da bi kdo prišel do zaključka, da zaradi neuspešnih pogovorov med Veselinovičem in Urbanijo dialog ni primeren način za razreševanje vprašanj.

Foto: BoBo
Foto: BoBo

"Ko je dialog izčrpan, se moramo vrniti k njemu. Boste videli, v tej krizi ni druge poti," je prepričan predsednik republike.

Del opozicije: Vlada naj spoštuje zakonodajo

V opozicijskih strankah LMŠ, SD, Levica in SAB so opozorili na pomen neodvisnosti medijev. Vlado so ob tem pozvali k spoštovanju zakonodaje in napovedali, da bodo v DZ vložili zahtevo za sklic izredne seje ter v sklepu zahtevali, da vlada takoj izpolni svojo zakonsko obveznost do agencije.

SDS: Upamo, da se bo saga zdaj končala

Predlogu ukinitve volilnih okrajev in uvedbi preferenčnega glasu, ki bi volilcem povečal vpliv na to, kdo v parlamentu
Predlogu ukinitve volilnih okrajev in uvedbi preferenčnega glasu, ki bi volilcem povečal vpliv na to, kdo v parlamentu "greje stolčke", so nasprotovali zgolj v SDS, pridružil pa se jim je tudi DeSUS-ov poslanec Robert Polnar. Foto: BoBo

Na dogajanje so se odzvali tudi v koalicijski stranki SDS. Poslanka SDS-a Mojca Škrinjar tako upa, da se bo "s tem dejanjem končala saga o STA-ju". Upa tudi, da bo novi direktor začel izpolnjevati pogodbo in uredbo, ki zagotavlja financiranje STA ter da bo ta delovala v skladu z zakonom in potrebami Slovenije. Po njenih besedah v SDS-u tudi menijo, da je zakon o financiranju STA-ja v redu ter da vladna uredba o opravljanju javne službe STA-ja zagotavlja financiranje. Kot je še dodala, je bila STA ustanovljena, ko je nastala slovenska država in zato je prav, da je STA neodvisna in samostojna, čemur po njenem mnenju sledita tudi uredba STA in zakon.

Iz Bruslja pozivi k ustreznemu financiranju

V Evropski komisiji so ob odstopu direktorja STA-ja Bojana Veselinoviča obžalovali poslabševanje položaja in izrazili zaskrbljenost, slovensko vlado pa so znova pozvali k odločnemu ukrepanju za zagotovitev neodvisnosti in ustreznega financiranja agencije.

"Ta najnovejši razvoj dogodkov zelo pozorno spremljamo. Že večkrat smo izrazili resno zaskrbljenost in tudi pričakovanje, da slovenska vlada zagotovi neodvisnost in ustrezno financiranje STA-ja," je poudaril govorec komisije Christian Wigand.

Ob tem je spomnil, da je podpredsednica komisije za vrednote in preglednost Vera Jourova pretekli teden slovenskemu ministru za kulturo poslala pismo, v katerem je opozorila na resnost položaja in oblasti spomnila na dolžnost financiranja javne službe agencije, ki jo je nedavno potrdilo tudi slovensko vrhovno sodišče.

"Obžalujemo in z zaskrbljenostjo spremljamo najnovejše poslabševanje položaja ter pozivamo slovenske oblasti, slovensko vlado, k odločnemu ukrepanju s ciljem, da se trenutni trend ustavi in obrne," je še izpostavil Wigand.

Takšen razvoj dogodkov po govorčevih besedah žal ponovno potrjuje potrebo po evropski zakonodaji za zaščito medijske svobode in pluralizma, konkretno po zakonu o medijski svobodi, ki ga je v govoru o stanju v EU-ju sredi meseca napovedala predsednica komisije Ursula von der Leyen. Tudi von der Leynova je sicer ob začetku slovenskega predsedovanja Svetu EU-ja ob obisku v Sloveniji izrazila odločno prepričanje, da Slovenija mora spoštovati in zagotavljati svobodo medijev ter zagotoviti ustrezno financiranje medijev, je danes dodala govorka komisije Dana Spinant.

Jourova je sicer prejšnji teden v pismu kulturnemu ministru Vasku Simonitiju opozorila, da je slovensko vrhovno sodišče nedavno potrdilo, da je v skladu z nacionalno zakonodajo vlada dolžna zagotoviti neodvisnost in ustrezno financiranje javne službe, ki jo zagotavlja STA.

Poudarila je tudi, da po njihovem razumevanju ta obveznost velja, ne glede na sklenitev pogodbe o javni službi. Ob tem meni, da je notifikacija slovenskih oblasti o financiranju STA pri komisiji v začetku tega leta priznanje te obveznosti.

Mandat bi se Veselinoviču iztekel konec leta

Vlada za javno službo, ki jo je STA opravil letos, še ni namenila sredstev. Sprva je plačilo pogojevala z določeno dokumentacijo, pozneje pa med drugim s spremembo načina izvajanja in obračunavanja javne službe. Ker sredstva iz naslova državnega nadomestila za javno službo pomenijo približno polovico vseh letnih prihodkov, se je STA po iskanju rešitev s prodajo nekaj terjatev in donacijski kampanji znašel v resnih finančnih težavah in je tako rekoč tik pred stečajem.

Pogovori med Veselinovičem in direktorjem vladnega urada za komuniciranje (Ukom) so stekli po sestanku pri predsedniku države Borutu Pahorju. Veselinovič je direktor STA postal leta 2009, trenutni mandat pa bi mu potekel konec leta, zato so na začetku meseca že objavili razpis za novega direktorja, ki se bo iztekel v petek.

DNS: STA ima samo še dve možnosti

Oglasili so se tudi iz Društva novinarjev Slovenije in opozorili, da stanje na STA-ju še ni bilo bolj alarmantno kot v tem trenutku. Po skoraj letu vladnega izsiljevanja je STA ostal brez direktorja, zdi pa se, da ima le še dve možnosti: ali podpiše zanj škodljivo pogodbo o državnem financiranju, ki lahko prinese padec kakovosti javne službe in odpuščanja zaposlenih, ali pa gre takoj v stečaj, so zapisali.

Barbara Štrukelj, STA: To je nova prelomnica v žalostni zgodbi dezintegracije STA

"A rešitev je v resnici še ena oziroma samo ena prava: da vlada končno začne spoštovati svoje zakonske obveznosti, nadzorni svet STA-ja pa izpelje postopke imenovanja novega direktorja ali direktorice, pri čemer mora biti vodstvo STA-ja vseskozi branik novinarske avtonomije in profesionalnega novinarskega dela. Pozivamo vse odgovorne, da se zresnijo in ravnajo prav," so dodali.

V Društvu novinarjev Slovenije vidijo STA kot enega od stebrov profesionalnega obveščanja državljanov in želijo, da se tak tudi ohrani, ker propad STA-ja ne pomeni "le" izgube služb novinark in novinarjev, pač pa grob poseg in pretres na širšem medijskem področju. Nasilje, ki ga doživljajo novinarji STA-ja zadnje leto dni, povzroča pa ga vlada, je nezaslišano in je nedopusten poseg v medijsko svobodo, o čemer bodo obvestili tudi mednarodno javnost. Prav zaradi spodkopavanja medijske svobode v Slovenijo prihodnji teden prihaja delegacija Pobude za hitro odzivanje v zvezi s svobodo medijev (MFRR). Z najnovejšim dogajanjem se želi seznaniti na terenu, so dodali v DNS-ju.

Evropsko združenje tiskovnih agencij (EANA) je spričo krize, s katero se še naprej sooča STA, izrazilo zaskrbljenost za prihodnost agencije, ki da se je po odstopu direktorja in brez financiranja s strani vlade znašla v "skoraj tragični in nadvse zaskrbljujoči situaciji". Kot je izjavi menil upravni odbor združenja EANA, situacijo, v kateri se je znašla STA, tako nacionalni kot mednarodni deležniki prepoznavajo kot dejansko nevarnost za zdravje demokracije v Sloveniji. Spomnijo, da je EANA že večkrat pozvala slovenske oblasti, naj spoštujejo zakon in zagotovijo potrebno financiranje za STA, tako da bi lahko agencija izpolnjevala svoje dolžnosti do naročnikov in slovenske družbe. "Na žalost se interes nekaterih predstavnikov slovenske vlade zdi drugačen od legitimnega interesa STA, tako da se situacija slabša za medijsko institucijo in njene uslužbence," so zapisali.

Predsednica DNS-ja: Vlada je grobar slovenskega novinarstva

To, da Ukom tako dolgo odlaša z izpolnjevanjem zakonskih obveznosti, pa je očitno zavestno dejanje, da ne bi izpogajal kaj drugega kot popoln nadzor nad STA-jem, je v izjavi pojasnila predsednica DNS-ja Petra Lesjak Tušek. "Ni pretirano, če rečemo, da je ta vlada grobar slovenskega novinarstva, ne samo STA-ja," je opozorila.

Podpis predlagane pogodbe bi tako po njeni oceni pomenil vmešavanje v uredniško avtonomijo STA-ja. Kot je še opozorila, je mogoče zaznati, da se načenjanje javnega servisa odraža tudi v primeru RTV Slovenija. "Tega ne moremo poimenovati drugače kot očiten poskus popolne demontaže medijskega prostora," je še opozorila Petra Lesjak Tušek.

SNS: Vlada naj takoj izpolni zapadle obveznosti

Sindikat novinarjev Slovenije (SNS) pa je opozoril, da odstop Bojana Veselinoviča prihaja po vztrajnih prizadevanjih trenutne vlade, da simbolno in finančno zlomi informacijsko hrbtenico slovenskega medijskega prostora, njeno profesionalno, uredniško in institucionalno neodvisnost. V SNS-u zato zahtevajo, da vlada nemudoma izpolni pretekle zapadle obveznosti, začne financirati javno službo STA, s tem prepreči njen stečaj ter omogoči nemoteno in stabilno izpolnjevanje obveznosti do zaposlenih. "Če vlada tega ne bo storila, bomo začeli priprave na stavko," so zapisali.

ZNP odstop vidi kot priložnost za dosego dogovora

V Združenju novinarjev in publicistov (ZNP) pa odstop Veselinoviča z mesta direktorja STA-ja, do katerega so bili v združenju v preteklosti pogosto kritični, vidijo kot priložnost, da urad vlade za komuniciranje in STA dosežeta dogovor o nadaljnjem financiranju. "Zapleti se namreč vlečejo že predolgo in ne koristijo nikomur, ne STA-ju ne Ukomu in vladi," so zapisali.

Kot so zapisali v izjavi za javnost, mora biti financiranje STA-ja mora v prihodnje takšno, da agenciji omogoča nemoteno poslovanje v trenutnem obsegu, hkrati pa omogoči tudi povišanje plač. "Kot namreč opozarjajo zaposleni, plače na STA ostajajo praktično enake že od leta 2009, zaradi česar agencijo postopoma zapuščajo najboljši novinarji," so dodali v ZNP-ju.