Zasedenih 285 postelj na intenzivni terapiji

Svetovalna skupina za cepljenje je na sestanku med drugim obravnavala vprašanje, ali naj bo za uradno veljavno potrdilo o cepljenju potreben tretji oziroma poživitveni odmerek. Kakšno stališče so sprejeli, še nekaj časa ne bo javno znano, saj morajo najprej potrditi zapisnik sestanka, je po njem povedala vodja skupine in predsednica Zdravniške zbornice Slovenije Bojana Beović. Napovedala je, da se bo to v prihodnosti verjetno zgodilo, saj je glede na epidemiološke razmere in glede na upadanje odpornosti tako pri prebolevnikih kot tudi pri "bazično" cepljenih to smiselno. Slovenija bo verjetno med prvimi državami v Evropi, ki se bo odločila za to, je napovedala Beovićeva.

Pri prebolevnikih bo dvakratno cepljenje zadostovalo, saj se bolezen šteje kot tretji stik z virusom.

Upadanje odpornosti je najbolj očitno pri možnosti okužbe, manjše pri hospitalizacijah in najmanjše pri možnosti, da gre oboleli na oddelek intenzivne terapije, je navedla.

Kako dolgo bo trajala zaščita po tretjem odmerku, še ne vemo, ker še ni minil potreben čas.

Covidno potrdilo le po tretjem odmerku?

Komentirala je tudi izjavo slovenskega zdravstvenega ministra Janeza Poklukarja, da bi lahko februarja doživeli peti val, in izjavo nemške vlade, da bodo kmalu vsi državljani ali cepljeni ali preboleli ali mrtvi. Peti val je možen, ker zaščita po preboleli bolezni polagoma ugaša, je poudarila. Navedla je izraelsko raziskavo, sodeč po njej so prebolevniki, ki so zboleli lani, zbolevali enkrat pogosteje kot tisti, ki so zboleli letos. Tudi zato je tretji odmerek smiseln. Izjava nemške vlade pa je za naše razmere dokaj groba, a obenem kar blizu resnici, je ocenila.

Bomo širjenje virusa na neki točki sploh lahko ustavili? Za to bi potrebovali takšno cepivo, kot smo ga imeli lani, ko je bilo proti takratni različici virusa 96-odstotno učinkovito, in hkrati visoko precepljenost prebivalstva. Zdaj pa nimamo ne enega ne drugega, s cepljenjem in tretjimi odmerki pa zmanjšujemo zdravstveno škodo med prebivalstvom, zmanjšujemo pritisk na bolnišnice, znižujemo število mrtvih ter ohranjamo kolikor se le da odprto družbo, je naštela.

Zdravniki pozivajo k ukrepanju zoper stanovske kolege, ki širijo zavajajoče informacije o cepljenju

O t. i. Iniciativi slovenskih zdravnikov, ki se je javno opredelila proti cepljenju, je Beovićeva dejala: "Povsod imamo manjše skupine ljudi, ki so pač proti določenim zadevam in sestavljajo vse sorte besedil, ki so na videz smiselna." Ampak to se ne more uravnotežiti z večino zdravnikov, ki so soglasni o pozitivnem pomenu cepljenja in so konec tedna podpisali nasprotno peticijo, je poudarila. Zdravniška zbornica ima okoli 11.000 članov, od tega jih 8000 dejavnost tudi izvaja in kar 3000 od teh je konec tedna oddalo soglasja, je poudarila. Navedla je tudi statistiko, da je 90 odstotkov bolnišničnih zdravnikov cepljenih.

Bo poživitveni odmerek nujen za potrdilo?

Poklukar: Hrbtenica slovenskega zdravstva napeta do skrajnih meja

Minister Poklukar na nedavnem cepljenju proti gripi. Foto: Ministrstvo za zdravje
Minister Poklukar na nedavnem cepljenju proti gripi. Foto: Ministrstvo za zdravje

Minister za zdravje Poklukar je ob obisku vlade v Pomurju v murskosoboški bolnišnici opozoril, da je hrbtenica slovenskega zdravstva napeta do skrajnih meja, da se ne zlomi, pa lahko dosežemo le skupaj z izvajanjem ukrepov v podporo zdravstvu. Zato od vsakega Slovenca pričakuje, da spoštuje ukrepe za omejitev širjenja epidemije covida-19.

Slovenski škofje vernike vabijo k cepljenju in pomoči v bolnišnicah

Slovenski škofje pozivajo vse katoličane, da v času zaostrenih epidemioloških razmer dosledno uresničujejo ukrepe za zaščito zdravja. Zelo zahtevne zdravstvene razmere terjajo od vsakega od nas odgovorno ravnanje, zato vernike vabijo, da se po posvetovanju z zdravnikom cepijo proti covidu-19 ter se odzovejo pozivu za pomoč v bolnišnicah.

Krivulje dnevno okuženih moramo obrniti še bolj navzdol, je poudaril minister. Do danes so na covidne oddelke prerazporedili več kot 2400 zdravstvenih delavcev, zdravnikov, medicinskih sester in drugih, od tega skoraj 700 medicinskih sester in skoraj 600 zdravnikov; 2200 jih je bilo razporejenih znotraj javnih zdravstvenih zavodov, 200 od drugih izvajalcev, tako koncesionarjev kot zasebnikov.

Opozoril je, da je obenem na intenzivnem zdravljenju še 300 bolnikov, ki so zboleli za srčno in možgansko kapjo ter drugimi boleznimi, kar terja od zdravstvenih delavcev skrajne napore.

"Ko govorimo o obremenitvah v teh dneh v zdravstvu, ne vem, kaj naj še dodam, posnetki z enot intenzivnih terapij so zgovorni, zdravstveni delavci so tudi že večkrat povedali, v kakšnih razmerah delajo," je dejal minister.

Po ogledu enote intenzivne terapije v murskosoboški bolnišnici je dodal, da se maksimalno angažirano, pa vendar vidno izčrpano osebje vsak dan bori za življenja vseh obolelih s covidom-19. "Izpostaviti je treba, da je v Splošni bolnišnici Murska Sobota zasedenih 22 postelj za intenzivno nego, ki jih imajo sicer v mirnodobnem času 14, zato so že pregradili prebujevalnico, v kateri so dodatni prostori za intenzivno zdravljenje covidnih bolnikov," je povedal Poklukar.

Ni konkretnih dogovorov o pomoči sosednjih držav

O stanju v državi pa je dejal, da je bil danes na koordinaciji covidnih bolnišnic na pogovorih o tem, kako naprej s premeščanjem kadra in postavljenih enot za intenzivno terapijo. Zmogli bomo, če bomo vsi skupaj izvajali ukrepe, kajti v sosednjih državah ni bistveno boljše. O pomoči iz sosednjih držav se še pogovarjajo, a konkretnih dogovorov še ni.

Ta trenutek v slovenskem zdravstvu z vsemi napori skrbimo, da povečujemo dnevno število postelj za intenzivno nego, da poskrbimo za slehernega Slovenca, ne bo nam pa lahko, že ta trenutek nam ni lahko, opozarja minister in dodaja, da je izhod v cepljenju, tudi že tretjem odmerku, sicer bomo imeli februarja nov val.

Avstrija se vsa zapira in prva uvaja obvezno cepljenje, zapiranje tudi v delih Nemčije

Na vprašanje, ali lahko pričakujemo nove ukrepe po zgledu Avstrije, je Poklukar odgovoril, da smo dosegli pomemben napredek pri preverjanju pogoja PCT v javnem prometu, žal pa ni uresničen ukrep dela od doma, s čimer bi zmanjšati število stikov in dosegli padec epidemije. Stroka proučuje druge ukrepe, tudi v šolstvu, da bi zamejili epidemijo med mladimi.

Direktor bolnišnice Daniel Grabar je ob tem dodal, da s skrajnimi napori zagotavljajo zdravljenje in se ves čas pogovarjajo, kako poskrbeti za vsakega, ki ga bo potreboval.
Minister Poklukar se je popoldne v Ljutomeru sešel še s predstavniki pomurskega zdravstva na primarni ravni.

Pozivi k dodatnemu povečanju števila intenzivnih postelj

Iz zdravstva se stopnjujejo opozorila o tem, da čedalje težje najdejo prostor in osebje za oskrbo bolnikov s covidom-19. Mariborski klinični center je na najbolj kritični točki do zdaj, opozarja vodstvo zavoda in dodaja, da bo treba število intenzivnih postelj v državi povečati vsaj na 300.

"Počasi bo začelo zmanjkovati intenzivnih postelj, kar za nas pomeni potencialno izredno težko stanje. Moramo priznati, da prej ali slej ne bo šlo. Preprosto bo zmanjkalo kadra in varnosti. Žrtve že so, bojim se, da jih bo še več," je za Televizijo Slovenija dejal predstojnik urgentnega centra UKC-ja Maribor Gregor Prosen.

UKC Maribor se ob epidemiji bori tudi z rdečimi številkami

V ptujski bolnišnici našli še nekaj rezerv

Tudi ptujska bolnišnica je od sredine septembra ena od bolnišnic za zdravljenje covida-19, od 4. novembra pa so tudi bolnišnica s štirimi posteljami za intenzivno zdravljenje te bolezni. Kot je danes dejala direktorica Anica Užmah, razmere obvladujejo. Prav danes so intenzivne zmogljivosti povečali še za dve postelji. V bolnišnici sicer skrbijo za okoli 40 covidnih bolnikov.

Strokovni direktor Teodor Pevec je povedal, da je tudi pri njih osebje že precej utrujeno, vseeno pa se vsi trudijo za to, da bi zdravstvo v naslednjih dveh do treh tednih preživelo. Klima je vseeno dobra, na bolniški je trenutno okoli 50 zaposlenih, kar pa ne odstopa od siceršnjih razmer.

Aktualne epidemične številke

V ponedeljek je bilo opravljenih 7344 PCR-testov, potrjenih pa je bilo 3394 okužb, 89.550 ljudi je opravilo hitro testiranje.

Po podatkih vlade je v slovenskih bolnišnicah hospitaliziranih 1154 bolnikov s covidom-19, osem manj kot dan pred tem. Medtem se je število bolnikov na intenzivnih oddelkih povečalo za deset in trenutno znaša 285. V ponedeljek je umrlo 23 bolnikov s covidom-19.

Kot je za Val 202 poročala novinarka Maja Stepančič, je povprečna starost hospitaliziranih covidnih bolnikov na intenzivnih oddelkih UKC-ja Ljubljana 60 let, 80 odstotkov pa jih je necepljenih.

Po oceni NIJZ-ja je v Sloveniji trenutno 44.796 aktivnih primerov okužbe. Število aktivnih primerov okužbe se je tako v primerjavi z dnevom prej povečalo za 53. V zadnjih sedmih dneh je bilo dnevno v povprečju potrjenih 3090 okužb, število potrjenih primerov na 100 tisoč prebivalcev v zadnjih 14 dneh pa znaša 2125. Sedemdnevno povprečje se je zmanjšalo za 53, 14-dnevno na 100 tisoč prebivalcev pa povečalo za dva.

Z enim odmerkom cepiva proti covidu-19 je po podatkih NIJZ-ja cepljenih 1.222.459 ljudi ali 58 odstotkov, z vsemi potrebnimi odmerki pa 1.139.108 ali 54 odstotkov. S poživitvenim odmerkom je bilo doslej po navedbah vlade cepljenih 242.219 ljudi.

Statistični pregled koronavirusa v Sloveniji