Boris Pahor pravi, da je bil proti vsem vladam do danes, ker se nobena ni ravnala po državniško. Foto: MMC RTV SLO
Boris Pahor pravi, da je bil proti vsem vladam do danes, ker se nobena ni ravnala po državniško. Foto: MMC RTV SLO
Milan Kučan
Kdor želi Sloveniji dobro, ta ne bo govoril o razklanosti, ampak bo storil vse, da te razdeljenosti ne bo, pravi Kučan. Foto: MMC RTV SLO

"Tudi za to nisem hotel večkrat nastopiti, so me pa večkrat prosili. Pa sem rekel ne, saj lahko tudi mene obsodijo, da sem proti. Proti predsedniku, proti Pahorju. Ampak jaz sem bil proti vsem vladam do danes, ker se nobena ni ravnala po državniško," zatrjuje.

"Vlada se ne bi smela zanašati na to, kaj bo reklo ljudstvo"
Pahor je izid komentiral takole: "Gre za majhno razliko, pravzaprav. Ne vem, kaj bi rekel. Vse tisto, kar sem rekel, so v Ljubljani nekako jemali na pol za hec, na pol kakor da niso razumeli."

"Po mojem, kot sem že rekel, se vlada ne bi smela zanašati na to, kaj bo reklo ljudstvo, ampak bi morala sama odgovarjati za to oz. parlament in vlada. Ne, da se potem zdaj vračamo na to, kar je reklo ljudstvo pri vsaki odločitvi. Tudi za to, ker ni tako preprosto razložiti, v čem je razlika. Potem pa so še takšni primeri, ko ljudje mislijo, kakšna bo posledica, če glasujejo proti, da se bo nekako izvedelo, da so bili proti. To je še zmeraj strah od nekoč," je prepričan pisatelj.

"Zaliv skupaj s Savudrijo ni bil nikdar Hrvaški"
Čeprav se zaveda, da je zdaj že preprozno, Boris Pahor še vztraja: "Jaz bi šel na izvor dogodkov. Zaliv skupaj s Savudrijo ni bil nikdar Hrvaški in tam bi začel celo zadevo."

"Slovenija ni mogla priti na noben način v Evropo, če ni imela prej sporazuma z Italijo. Zakaj ne bi zdaj tako ravnala tudi Slovenija? Ja za to, ker Italija je močna država, ker Evropa je na njeni strani. To potem pomeni, da ni pravice v Evropi. Da ena velika država lahko dela, kar hoče, druga pa mora nekako ubogati na eni strani Ameriko, na drugi strani ne vem koga," je Pahor spomnil na vstopanje Slovenije v Evropsko unijo.

Nad izidom referenduma je Pahor dvakrat razočaran. Zakaj? "Vlada se zanaša na to, kar bo reklo ljudstvo, ki je v bistvu ni poučeno. To je eno. In da se potem sklepa po strankah, namesto po nekih prepričanjih, o katerih bi moral biti vsak človek dobro poučen. Zato sem jaz dvakrat razočaran."

Kučan: Izid je treba spoštovati
Nekdanji predsednik države Milan Kučan pa je prepričan: "Namesto velikih govoranc o tem, kako je slovenski narod razklan, bi odgovorna politika morala zdaj, po tem končanem referendumu, skrbeti za to, da ne bo razklan, in pripraviti vse argumente, s katerimi bomo nastopili pred arbitražo." To se mu zdi tudi veliko bolj produktivno kot vnaprej groziti Hrvaški z bojkoti in z oviranjem njene poti v EU.

Meni še, da rezultat ni ravno bleščeč, vendar ga je treba spoštovati. O referendumski kampanji pa pravi, da to pravzaprav ni bila kampanja o vprašanju, o katerem se je na referendumu odločalo, ampak merjenje političnih moči. Uporabljeni so bili argumenti, ki so bili skrajno neprimerni in rezultat nekega prepričanja, da je treba igrati na čustva, in ne na razum, opozarja.

Bučar in Hribar: Slovenija izgubila
Starosta slovenske politike France Bučar je dejal, da gre pri izidu referenduma za vprašanje razmisleka, da je tako pomembno vprašanje, zgodovinsko vprašanje za Slovenijo, povzročilo notranjo razklanost. Mnenje zagovornikov, pionirjev sporazuma je, da je sporazum dober, in sam upa, da imajo prav. Dejal je, da je Slovenija izgubila tako ali tako, ob takem ali drugačnem rezultatu.

Filozof Tine Hribar pa je dejal, da tega, kar koalicija obljublja, ne bomo dobili, hrvaški mednarodni pravniki pa bodo obvladali in nadvladali slovenske. Hrvati po njegovem mnenju nimajo česa izgubiti, kvečjemu nekaj svojih apetitov, Slovenija pa najmanj svoj teritorij.