Brezigarjeva je bila pred prevzemom mandata generalne državne tožilke že politično aktivna - bila je pravosodna ministrica v Bajukovi vladi leta 2000, nato je na volitvah leta 2000 kandidirala na listi SDS-a, kot neodvisna kandidatka s podporo dveh strank desnega pola se je podala tudi v predsedniško bitko. Foto: MMC RTV SLO
Brezigarjeva je bila pred prevzemom mandata generalne državne tožilke že politično aktivna - bila je pravosodna ministrica v Bajukovi vladi leta 2000, nato je na volitvah leta 2000 kandidirala na listi SDS-a, kot neodvisna kandidatka s podporo dveh strank desnega pola se je podala tudi v predsedniško bitko. Foto: MMC RTV SLO

Mislim, da je bila ena od napak ta, da je Barbara Brezigar ostala generalna državna tožilka kljub številnim napakam, nezakonitostim, pomanjkljivostim in tudi slabemu delu na tožilstvu, ki je evidentno.

Cveta Zalokar Oražem, poslanka Zaresa

Barbara Brezigar zame in za SDS predstavlja nek steber, hrast, obrambo pravosodnega sistema oziroma tožilskega sistema. Največja nesoglasja so bila prav v tistem delu, kjer je zagovarjala samostojnost tožiltva in tožilcev.

Vinko Gorenak, poslanec SDS-a
Buren mandat prve tožilke Brezigarjeve

Generalna državna tožilka Barbara Brezigar bo 4. maja zapustila vrh tožilstva, kjer je preživela zadnjih šest let. Položaj je prevzela v času vlade Janeza Janše in uživala njeno podporo, zadnji dve leti pa so se iz vladne koalicije slišale predvsem kritike njenega dela, skupnega jezika pa ni našla niti z ministrom za pravosodje Alešem Zalarjem. Zato so se vrstili pozivi k njeni zamenjavi, a bo mandat ob podpori premierja Boruta Pahorja vseeno končala.

Še isti dan naj bi poslanci glasovali tudi o njenem morebitnem nasledniku Zvonku Fišerju. Brezigarjeva napotkov zanj nima, verjame pa, da lahko tudi on izboljša stvari na tožilstvu. Z njo se je o tem v TV Dnevniku pogovarjal Dejan Ladika.

Pravite, da tožilstvo zapuščate v dobri kondiciji, da pa je problem kadrovska zasedba. Minister Zalar v odzivu na to pravi, da niso in ne bodo ukinili niti enega tožilskega mesta. Zakaj so torej po vašem mnenju nezasedena?
Problem je v tem, da je v preteklem letu kar nekaj tožilcev odšlo, minister pa kljub predlogom ni izvedel vseh razpisov, ki sem jih predlagala. Ko nadomeščamo tiste, ki so odšli, pri že tako slabi kadrovski zasedbi to predstavlja velik problem, zato sem morala premeščati tožilce, da sem pomagala tistim tožilstvom, kjer niso mogli zagotavljati tekočega dela.

Tožilska reforma predvideva povečanje posebne tožilske skupine s sedanjih šest ali sedem članov na 21? Kako bo to mogoče zapolniti?
To ne drži popolnoma. Tožilci, ki naj bi delovali v novem tožilstvu, bodo ostali na svojih lokalnih tožilstvih, po okrožjih, zato število tožilcev ne bo povečano. Res pa je, da je skupina sedmih članov zelo obremenjena. Predvsem zato, ker sem v letu 2006 predlagala in dosegla spremembo zakona o državnem tožilstvu, ki je ponovno omogočila delo tožilcev pri pregonu resnega gospodarskega kriminala. In tukaj je ta skupina dosegla kar nekaj velikih uspehov in zasegov premoženja. Za tako intenzivno ter zahtevno delo bi bilo potrebno več tožilcev v tej skupini. Vendar v skupino prihajajo tožilci iz drugih tožilstev, kjer pa kljub mojim predlogom vsa mesta niso zasedena, zato je problem dobiti zadostno število ljudi. Še posebej, ker je to res zahtevno delo in v skupini se vsak ni pripravljen tako izpostavljati.

Zakaj ne?
Zaradi tega, ker je to huda in velika odgovornost in ker je pri tem ogromno različnih pritiskov. Zato je potrebno imeti trdno voljo in veliko znanja, da se lahko temu upreš.

Torej bi moralo biti več poguma pri najtežjih primerih tudi na tožilski strani?
Ti tožilci, ki so v skupini, so pokazali izredni pogum. Predvsem bi moralo biti več politične volje.

Veliko medijsko odmevnih primerov ste začeli v vašem obdobju, niti eden še ni doživel sodnega epiloga. Javnost to pričakuje, sploh pri tako imenovanih tajkunskih zgodbah - SCT, Vegrad, Istrabenz, Merkur? Bo kdo tudi v sodnih postopkih spoznan za krivega ali bodo zmagovalci odvetniki?
Povsem verjamem tožilcem, ki so vložili obtožnice, da bodo dosegli obsodbe. Seveda je tukaj odločitev sodišča, a problem je, da se te zadeve preveč vlečejo in da bi sojenja morala potekati hitreje.

Kakšen razplet predvidevate pri edini korupcijski zadevi, ki ta hip poteka na sodišču, Čista lopata? Kako ocenjujete potek sojenja, ki se kar vleče?
Ni ravno edina na sodišču. Sojenje se je začelo že oktobra in pravega vsebinskega sojenja zaradi različnih zapletov še ni bilo. Zato bi bilo treba zagotoviti odločno vodenje in čim hitrejši zaključek takšnega sojenja.

Kaj čaka vašega naslednika Zvonka Fišerja? Poznate ga dolga leta, je vrhovni tožilec. Kakšen napotek, past, ki ga čaka, kako ga ocenjujete kot naslednika?
Moj kolega ne potrebuje mojih napotkov. Državno tožilstvo bo vodil tako, kot misli, da je prav. Tudi jaz sem nadaljevala delo tam, kjer ga je končala generalna državna tožilka Cerarjeva, in izboljšala veliko stvari do konca svojega mandata. Verjamem, da bo to storil tudi moj naslednik.

In če se vrneva še k prispevku: na vas, pa tudi na vaše predhodnike je letelo veliko političnih očitkov. Tudi vi ste že bili v preteklosti politično aktivni. Vas lahko spet pričakujemo v političnih vrstah? Vas morda spet mika kandidatura na predsedniških volitvah prihodnje leto?
Vsi očitki so brez vsake osnove. Mislim, da to vedo tudi tisti, ki so jih izrekli. Za zdaj bom delala kot vrhovna državna tožilka, kaj bo prinesla prihodnost, pa bomo videli.

Mislim, da je bila ena od napak ta, da je Barbara Brezigar ostala generalna državna tožilka kljub številnim napakam, nezakonitostim, pomanjkljivostim in tudi slabemu delu na tožilstvu, ki je evidentno.

Cveta Zalokar Oražem, poslanka Zaresa

Barbara Brezigar zame in za SDS predstavlja nek steber, hrast, obrambo pravosodnega sistema oziroma tožilskega sistema. Največja nesoglasja so bila prav v tistem delu, kjer je zagovarjala samostojnost tožiltva in tožilcev.

Vinko Gorenak, poslanec SDS-a
Buren mandat prve tožilke Brezigarjeve