Interventni zakon naj bi začel veljati v soboto, 11. aprila. Delodajalci morajo elektronske vloge (s priloženimi izjavami) za napotitve delavcev oddati na zavodu za zaposlovanje, odgovor s sklepom bodo dobili v osmih dneh.

Delodajalci, ki jim bodo prihodki v prvem polletju glede na leto 2019 padli za 20 odstotkov, v drugem pa glede na 2019 ne bodo zrasli za več kot 50 odstotkov, lahko za zaposlene uveljavijo subvencijo – država bo v celoti krila nadomestilo za čakanje na delo, to je 80 odstotkov povprečja zadnjih treh delavčevih plač, vendar ne manj kot minimalno in ne več kot povprečno plačo v državi v znesku 1753 evrov.

Pred včeraj sprejetim interventnim zakonom je bil že nekaj dni v veljavi zakon (ZIUPPP), ki je prav tako urejal nadomestila plač in zdaj, v času epidemije ne bo veljal. Zavod za zaposlovanje vse vloge, vložene od 28. marca, in tiste, ki šele bodo vložene, obravnava po novem zakonu (ZIUZEOP).

Višja sila je tako rekoč izenačena s čakanjem na delo

Podjetja, ki že imajo delavce na čakanju od 13. marca ali pa od tega datuma zaposleni zaradi višje sile (varstvo otrok, ustavitev javnega prevoza) niso opravljali dela, lahko zanje vložijo vlogo v osmih dneh po uveljavitvi zakona – to je do 19. aprila. Država bo delavcem za nazaj krila nadomestilo in plačilo socialnih prispevkov. Vredno je pomniti, da sta višja sila in čakanje na delo po vsebini in povračilih zdaj izenačena.

Pogosto vprašanje je, ali lahko podjetje odpove pogodbo o zaposlitvi nekaj delavcem, nekaj pa jih pošlje na čakanje. Odgovor z ministrstva za delo je: "Da. Delež delavcev, ki jih delodajalec napoti na začasno čakanje na delo oziroma ki ne opravljajo dela zaradi višje sile, z zakonom ni določen, prav tako ne določa prepovedi odpuščanja."

Delavec se lahko vrne na delo do sedmih zaporednih dni v tekočem mesecu. Delodajalec bo v trikratni vrednosti vračal subvencijo, če delavcem ne bo izplačeval neto zneska, jim odrejal nadure ali delavca, ki ga bo odpustil, ne bo prijavil na zavod. Nad vsem naj bi bedel inšpektorat za delo.