Denis Čaleta. Foto: TV Slovenija/posnetek zaslona
Denis Čaleta. Foto: TV Slovenija/posnetek zaslona
Sorodna novica Svoboda, Levica: Politična zloraba Knovsa, Žakelj naj se umakne

Predsednik Knovsa Janez Žakelj (NSi) po poročanju portala 24 ur, da prijave, na podlagi katerih je po aferi Dars sledil nadzor Knovsa na policiji, ne obstajajo, vztraja, da to ne drži in da je nadzor potekal zakonito. Iz koalicije medtem letijo očitki o politični zlorabi Knovsa in pozivi k razmisleku o umiku Žaklja s čela komisije. Ali je šlo za zlorabo komisije, ali lahko ta uvede postopek na podlagi ustne prijave? Na ta in druga vprašanja je v Odmevih odgovarjal varnostni strokovnjak Denis Čaleta v pogovoru s Tanjo Starič.


Kakšna je vaša ocena tega dogajanja oziroma sumov političnega vmešavanja? Je to po vašem mnenju politična zloraba komisije?
V Republiki Sloveniji imamo resno težavo s sistemom nadzora nad obveščevalno-varnostnimi službami. To, da se po medijih že dalj časa ukvarjamo s Knovsom, kaže, da komisija ne deluje učinkovito in da pri delovanju nastaja kar veliko težav. Ena prvih je ta, da največja opozicijska stranka ni del tako pomembne nadzorne komisije, kar ni ravno primer v nekih demokratičnih družbah. To sicer ni vezano na to dogajanje. Kaže pa, da pri svojem poslanstvu ne deluje v polnem obsegu.

Tu se postavlja kar nekaj dilem. Sova in Generalna policijska uprava sta vse podatke takoj dali komisiji. Ali sta to dolžni storiti ali pa lahko imata kakšne zadržke?
Na podlagi zakona lahko vsak posameznik ali organizacija komisiji prijavi konkretno zlorabo tega instituta. Komisija lahko ob določenih postopkih tudi preveri in v primeru, da gre za upravičen sum zlorabe postopka, takoj obvesti tega posameznika. V konkretnem primeru je kar nekaj stvari, ki bodejo v oči, glede na to, da je bila – ko se je to izvedlo – faza preiskave teh domnevnih sumov kaznivih dejanj še v predkazenskem postopku. Seveda ima vlada možnost, da komisijo zaprosi, da se tak nadzor odloži do tistega trenutka, ko ti postopki še potekajo. Komisija bi lahko z dvotretjinsko večino svojih članov odločila, da tak nadzor vseeno izvede in bi to odločitev tudi obrazložila. Ampak v tem primeru nismo bili deležni te prakse. Ampak na eni strani so nadzorovani organi podali vse informacije komisiji. Večja težava, ki tukaj nastane, je, da iz komisije stalno odtekajo informacije, ki bi morale biti zaupne.

Pisne prijave zagotovo ni bilo, mogoče je bila ustna – ne vemo, ker si izjave nasprotujejo. Je ustna prijava dovolj; torej, da nekdo reče, jaz sumim to-in-to, potem pa gre komisija v akcijo?
Osebno menim, da te malenkosti jasno opredeljujeta poslovnik komisije in poslovnik državnega zbora. Glavno dejstvo, ali pa težava, na katero stroka že dolgo opozarja, je to, da poslanci preprosto niso dovolj strokovni, da bi lahko učinkovito izvajali ta nadzor. Komisija bi nujno morala imeti stalne strokovnjake, ki bi poslancem pomagali, jih opremili z vsem potrebnim, da se lahko izvaja učinkovit parlamentarni nadzor. V tem trenutku lahko rečemo, da sama komisija, pa tudi službe državnega zbora, niso ustrezno usposobljene, da bi lahko nudile logistično in strokovno podporo. In potem imamo takšno stanje, kot je.

Sorodna novica Učenec hudo poškodoval osmošolca, njegovo stanje naj bi bilo resno

Popoldne so se sešli predstavniki krajevnih skupnosti Velika Dolina, Jesenice na Dolenjskem, sveta staršev in šole. Predlagajo izključitev nasilneža, ki je pred kratkim napadel vrstnika – ta pa je zaradi poškodb moral na urgenco – iz šole. Predlog bodo predstavili na jutrišnjem varnostnem sosvetu občine in četrtkovi izredni seji občinskega sveta. Šola se od predloga distancira, izjave ljudi pa kažejo, da izgubljajo potrpljenje. Kaj te napovedi, da bodo ljudje vzeli stvari v svoje roke, pomenijo za varnostne razmere?
Zagotovo ni dobro, da ljudje, starši, jemljejo postopke v svoje roke. Čeprav je treba v isti sapi povedati, da lahko razumemo starše, ki so absolutno lahko upravičeno zaskrbljeni za varnost svojih otrok. V tem primeru in tudi v drugih bi lahko rekli, da imamo v Sloveniji odsotnost delovanja ključnih institucij, ki bi morale poseči in opraviti svoje delo.

Ali pa je mogoče težava zaupanje ljudi v to, da bodo pristojni nekaj naredili?
Zaupanje je samo rezultat. Če ustrezne institucije ne opravijo svojega dela in se neko stanje nadaljuje, potem je jasno, da so v tem konkretnem primeru starši na nogah. Če se ta situacija ne reši, je problem še vedno v njihovi šolski sredini in je samo vprašanje časa, kdaj se lahko podobna situacija zgodi z nekim drugim učencem.