Pred 30 leti je umrl vodja jugoslovanskega komunističnega režima Josip Broz Tito. Foto: NN
Pred 30 leti je umrl vodja jugoslovanskega komunističnega režima Josip Broz Tito. Foto: NN

Tito je še vedno del naše sedanjosti. Lahko bi se reklo, da mi ne moremo 'pobegniti' od Tita. In Tito ne more 'pobegniti' od nas.

Pero Simić o Titu
Josip Broz Tito
Titov sistem je lahko preživel le zaradi zadolževanja v tujini, pravi Brščič. Dolgove Titove Jugoslavije bodo po njegovih besedah odplačevali še naši otroci. Foto: NN

Pri mnogo stvareh, ki se zdijo izvirno Titove, se na koncu pokaže, da ni tako. Za kralja Aleksandra se je govorilo, da je vojak miru, ker je uredil odnose z Bolgari, in tudi za Tita se je reklo, da je maršal miru. Tudi štafeto mladosti je Titova Jugoslavija podedovala od predvojne Jugoslavije - takrat se je imenovala sokolska štafeta.

Zgodovinar Igor Grdina na okrogli mizi o Titu.
Po Titu – Tito

"Kaj je Titovo življenjsko delo? Lahko bi se reklo in tudi dokazalo, da je njegovo življenjsko delo on sam," je prepričan Pero Simić. Nekdanji voditelj jugoslovanskega komunističnega režima Josip Broz - Tito je svoj mit ustvarjal s skrivanjem pomembnih podatkov, je pojasnil Simić na okrogli mizi v Muzeju novejše zgodovine. Ob tem je dodal, da je Tito sodeloval pri treh zločinih.

Med 19.55 in 21.00 je na TV SLO 1 na sporedu oddaja Polemika. Tokrat posvečena razpravi ob 30. obletnici smrti Josipa Broza - Tita.
Ogled je mogoč tudi na naši spletni strani.


"Tito je sodeloval pri treh zločinih"

Po Simićevih besedah je Tito v prvi svetovni vojni kot podčastnik avstro-ogrske vojske sodeloval v zločinih v zahodni Srbiji, pred drugo svetovno vojno je v Stalinovi Sovjetski zvezi neposredno ali posredno sodeloval pri tem, da je izginilo več kot 800 jugoslovanskih komunistov. Tretji Titov zločin pa so povojni poboji, je še dodal.

"Če bi Tito priznal te zločine, njegovega mita ne bilo bilo, zato so bili zamolčani," je še dejal nekdanji srbski novinar Simič, avtor knjige "Tito, skrivnost stoletja". Dodal je, da tudi parola "Tudi po Titu, Tito" (prvi naj bi jo izrekel Titov obrambni minister Nikola Ljubićić po njegovi smrti) govori o Titovem mitu. Glede na to, da je Ljubičić zadnji, ki je pred smrtjo govoril s Titom, je verjetno tudi ta parola Titova želja, meni Simić.

"Vendar se je pokazala kot neuresničljiva, saj je bil Tito edina delujoča institucija v Jugoslaviji," je poudaril in zatrdil, da ni res, da je Tito ustvaril avtentičen socialističen režim, ki je drugačen od SZ-ja in njenih satelitov (vzhodnoevropske države, podrejene SZ-ju od leta 1945 od 1990, op. p.).

Simić: Jugoslovanski režim je bil podoben sovjetskemu
Jugoslovanski socialističen režim je bil bolj podoben sovjetskemu kot različen od njega, pravi Simić. V Titovi Jugoslaviji je imela samo ena oseba pravico do mišljenja, to je bil Tito, vsi drugi so imeli le "pravico", da se strinjajo s Titom, je še dejal Simić.

Zgodovinar Jože Pirjevec je na okrogli mizi oporekal Simiću. Kot je zatrdil, Titovo sodelovanje v bojih v prvi svetovni vojni ni zločin. "To ni zločin, čeprav se je Tito bojeval proti Srbom," je poudaril in nadaljeval, da bi po tej logiki bili zločinci tudi vsi Slovenci, ki so se bojevali na soški fronti.

Pirjevec: Tito v SZ ni ovajal
Glede karakteristik, ki jih je Tito v tridesetih letih pisal o jugoslovanskih komunistih v SZ-ju, je Pirjevec dejal, da so morale biti te karakteristike resnične, saj naj bi bile preverjene. Če bi bile neresnične oz. če bi Tita ujeli na laži, bi ga zaprli, je dodal.

Po Pirjevčevih besedah je Tito v teh karakteristikih pisal tisto, kar je mislil, in ni denuciiral oz. ovajal v slogu, češ ta človek je trockist. O pobojih po koncu druge svetovne vojne pa Pirjevec pravi, da je Tito vedel in odobril te poboje.

Simić je Pirjevcu odgovoril, da ni rekel, da je Tito zločinec, ampak, da je sodeloval v zločinih. Pri tem je glede prve svetovne vojne omenil, da je Tito, ki je bil na srbski fronti vodja izvidniške enote, dobil za svoje zasluge za Avstro-Ogrsko srebrno medaljo. Glede ovajanja sotovarišev v Stalinovem SZ-ju pa je Simić dejal, da Tito ni nikoli rehabilitiral jugoslovanskih komunistov, ki jih je Stalin zaprl in pobil.

Pirjevec: Pozitivne strani Titove oblasti za Slovence
Pirjevec je odvrnil, da ni podatkov, da bi Tito res dobil to srebrno medaljo za zasluge na srbski fronti. Ob tem je poudaril, da ima Tito za Slovence tudi pozitivne zasluge. Brez Tita Slovenija po Pirjevčevem mnenju ne bi imela Primorske, prav tako so v Titovi Jugoslaviji Slovenci dobili svojo republiko kot temelj svoje državnosti. Dodal je še, da so bile v Titovi Jugoslaviji odprte meje, mladi so lahko študirali in se zaposlovali.

Ekonomist Bernard Brščič pa je pojasnil, da Titov režim ni bil utopičen, ampak distopičen. Obenem je poudaril, da je ta sistem lahko preživel 45 let samo po "grškem scenariju", in sicer z zadolževanjem.

Brščič: Jugoslavija končala kot bankrotirana država
Že ob Titovi smrti maja 1980 je bila Jugoslavija finančno propadla, čeprav je dolžniška kriza izbruhnila na plan tri leta pozneje, leta 1990 pa je Jugoslavija končala kot bankrotirana država z 20 milijardami dolarjev dolga, je dejal Brščič in pojasnil, da del tega dolga, nekaj več kot 16 odstotkov, odplačuje tudi Slovenija. Te dolgove bodo odplačevali še naši otroci, je dodal.

Titova Jugoslavija je imela večjo blaginjo od drugih vzhodnevropskih držav zaradi elementov tržnosti, ne socialističnih elementov, ugotavlja Brščič in dodaja, da je Tito te tržne elemente uvajal zaradi politične nuje in ne zaradi svojih prepričanj, saj je bil proti tržnemu sistemu.

Ekonomist je tudi pojasnil, da je Slovenija v času socializma zaostala za Avstrijo. Če je imela Kranjska leta 1918 80 odstotkov BDP-ja Avstrije, prav tako je imela leta 1941 Dravska banovina 80 odstotkov BDP-ja naše sosede, pa je imela Slovenija leta 1991 50 odstotkov BDP-ja Avstrije, je dodal. "Socialistično obdobje je bilo primerjalno gledano izgubljeno obdobje," je še povedal na okrogli mizi.

Tito je še vedno del naše sedanjosti. Lahko bi se reklo, da mi ne moremo 'pobegniti' od Tita. In Tito ne more 'pobegniti' od nas.

Pero Simić o Titu

Pri mnogo stvareh, ki se zdijo izvirno Titove, se na koncu pokaže, da ni tako. Za kralja Aleksandra se je govorilo, da je vojak miru, ker je uredil odnose z Bolgari, in tudi za Tita se je reklo, da je maršal miru. Tudi štafeto mladosti je Titova Jugoslavija podedovala od predvojne Jugoslavije - takrat se je imenovala sokolska štafeta.

Zgodovinar Igor Grdina na okrogli mizi o Titu.
Po Titu – Tito