Državna sekretarka na notranjem ministrstvu Tina Heferle je pred ponovnim odločanjem v DZ o noveli zakona o tujcih poudarila, da ta prinaša konkretne dobre rešitve tako za tujce, kot upravne enote, ki vodijo postopke v zvezi s tujci, pa tudi za delodajalce. Foto: Twitter/Vlada RS
Državna sekretarka na notranjem ministrstvu Tina Heferle je pred ponovnim odločanjem v DZ o noveli zakona o tujcih poudarila, da ta prinaša konkretne dobre rešitve tako za tujce, kot upravne enote, ki vodijo postopke v zvezi s tujci, pa tudi za delodajalce. Foto: Twitter/Vlada RS

Novelo zakona o tujcih bo po vetu državnega sveta v petek ponovno obravnaval parlamentarni odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo. Za vnovično potrditev novele bo tokrat potrebna večina glasov vseh poslancev, na plenarni seji torej 46. Prvič, ko je zanjo glasovalo 45 poslancev, pa so bili poleg poslancev opozicije proti tudi poslanci koalicijske Levice.

Državna sekretarka na ministrstvu za notranje zadeve Tina Heferle je po seji vlade pojasnila, da so s koalicijskimi partnerji v "konstantnem kontaktu". V petek pred sejo odbora bodo imeli še kratko srečanje, zadeve pa so "več ali manj usklajene oz. se vsi zavedamo, da je treba to novelo potrditi in jo spraviti k življenju", je pojasnila.

Sorodna novica Pogoj o znanju slovenskega jezika ostaja v noveli zakona o tujcih

Državna sekretarka je sicer dejala, da vlada DZ-ju predlaga, da pri ponovnem odločanju novelo zakona o tujcih spet podpre. Sicer pa je izpostavila nekatere rešitve, ki jih prinaša novela. Med ključnimi spremembami novele je po besedah Tine Heferle ta, da se pogoj znanja slovenskega jezika na stopnji A1 za družinske člane zamakne za 18 mesecev, saj naj bi v tem času pripravili vse, da bo lahko jezikovni pogoj zaživel tudi v praksi. "Izobraževanje in izpite vodi center za slovenščino, za katerega smo v tem času ugotovili, da nima zadostnih kapacitet, da bi lahko tako številčne izpite tudi izvedel." Kot datum, ko naj bi pogoj obveljal, je v predlogu novele določen 1. november 2024.

Po besedah državne sekretarke naj bi se z uveljavitvijo novele zakona o tujcih izognili predvsem negativnim posledicam njenega nesprejetja. Če v DZ-ju novela ne bo potrjena, bo namreč začela veljati ureditev iz leta 2021, v kateri je prejšnja vlada uzakonila obvezno opravljanje izpita iz jezika na višji ravni in odpravo financiranja tečajev slovenščine, je poudarila. "Glede na to, da kapacitet ni, ker prejšnja vlada države ni pripravila, da bi se odločbe, ki so jih sprejeli, kakovostne izvajale, je zamik teh 18 mesecev še kako potreben."

Dodala je, da novela predvideva podaljševanje tečajev slovenskega jezika in nadgradnjo obstoječe integracijske politike z zavezo vlade, da pripravi novo strategijo vključevanja tujcev, ki niso državljani EU-ja. "Poskrbeti želimo, da bodo spremembe, ki jih uvajamo, v praksi izvedljive. Na MNZ-ju smo že v tej fazi opravili začetne dejavnosti in smo pripravljeni, da začnemo delati takoj." V oblikovanju je tako tudi delovna skupina, ki bo pripravila strategijo za vključevanje tujcev.

V noveli predvsem rešitve, ki bi razbremenile upravne enote

Heferle je dejala, da novela prinaša številne dobre rešitve, ki so bile doslej nekoliko spregledane, a bodo pomembno razbremenile administrativno delo upravnih enot pri odločanju o zadevah o tujcih. "Ena izmed sprememb je ta, da bodo izkaznice za podaljšanje dovoljenj za začasno in stalno prebivanje posameznikom izročene po pošti." To naj bi pripomoglo k hitrejšim postopkom.

Kot drugo novost je navedla, da se bodo lahko prstni odtisi, ki so oddani v postopku izdaje prvega dovoljenja za prebivanje, ohranili in se uporabili pri postopkih podaljšanja dovoljenja. Prstni odtisi se bodo lahko hranili pet let, kar naj bi prav tako razbremenilo delo upravnih enot.

Odpravljena bo tudi obveznost periodičnega preverjanja sredstev za preživljanje. "To v praksi pomeni, da bodo upravne enote možnost preživljanja tujca preverjale ob prvi zaprositvi za prebivanje in ob zaprositvi za podaljšanje dovoljenja." Upravna enota pa bo po uradni dolžnosti še vedno dolžna preverjati, ali so sredstva, ki so zahtevana, še zagotovljena. Če bi ugotovila, da sredstev za preživljanje ni več, bo ravnala v skladu z zakonom, je pojasnila Heferle.

Prednostna obravnava prošenj na področju zdravstva, šolstva in socialnega varstva

Novela zakona o tujcih uvaja tudi možnost hitrejšega zaposlovanja tujcev. Uvaja se prednostna obravnava prošenj za izdajo enotnega dovoljenja za poklice na področju zdravstva, socialnega varstva, vzgoje in izobraževanja in na drugih področjih javnega interesa. Drugi ukrep v tej smeri je tudi olajšan postopek menjave delodajalca. "Ko želi tuj delavec zamenjati delodajalca ali se zaposliti pri dveh ali več delodajalcih v okviru enotnega dovoljenja za prebivanje, bi bila menjava mogoča že na podlagi soglasja zavoda za zaposlovanje." Tudi ta ukrep naj bi razbremenil upravne enote, ki jim po novem tako v vmesnih fazah ne bi bilo treba več izdajati pisnih odločb o odobritvi. Takšno odločbo bodo oddajale le še v primeru negativnega soglasja.