Predsednik vlade Miro Cerar je poudaril, da Slovenija ni samo Slovenija v okviru svojih meja, ampak jo tvorimo vsi Slovenci po svetu, in ocenil, da je treba še bistveno izboljšati nekatere vidike sodelovanja z rojaki po svetu, tako na področju kulture, gospodarstva, športa, izobraževanja in vsega drugega, kar nas povezuje. Foto: BoBo
Predsednik vlade Miro Cerar je poudaril, da Slovenija ni samo Slovenija v okviru svojih meja, ampak jo tvorimo vsi Slovenci po svetu, in ocenil, da je treba še bistveno izboljšati nekatere vidike sodelovanja z rojaki po svetu, tako na področju kulture, gospodarstva, športa, izobraževanja in vsega drugega, kar nas povezuje. Foto: BoBo

Predsednik vlade Miro Cerar je poudaril, da Slovenija ni samo Slovenija v okviru svojih meja, ampak jo tvorimo vsi Slovenci po svetu, in dodal, da je treba še bistveno izboljšati nekatere vidike sodelovanja z rojaki po svetu, tako na področju kulture, gospodarstva, športa, izobraževanja in vsega drugega, kar nas povezuje.

"Po eni strani bomo pristopili k prenovi dosedanje strategije sodelovanja s Slovenci po svetu, po drugi strani pa, kar se mi zdi veliko pomembneje ta trenutek, izboljšali nekatere komunikacijske kanale ter skušali z izboljšanjem delovanja državnih inštitucij okrepiti sodelovanje. Naše rojake po svetu potrebujemo, ne le zato, ker so del našega naroda in domovine, ampak tudi zato, ker lahko prek njih Slovenija vstopa v svet in ker lahko tudi oni najdejo v Sloveniji priložnosti za svoje delovanje," je še dejal premier.

Minister za Slovence po svetu in v zamejstvu Gorazd Žmavc je dodal, da bodo v prihodnje skupaj z rojaki zunaj meja še bolj povezano iskali nove poti in rešitve. Ob tem je poudaril, da zunaj Slovenije živi okoli pol milijona Slovencev.

"Gre za velike ambasadorje in ljudi, ki so trdoživo zagovarjali svojo identiteto in se mnogi med njimi v svojih novih domovinah tudi uveljavili," je dejal Žmavc in dodal, da sta si s premierjem Cerarjem po pogovoru dala mandat do konca letošnjega leta, da pripravijo določene programske dejavnosti za spremembo sodelovanja, da bi čim bolj krepili sodelovanje z mlajšimi generacijami.

Preveč birokracije
Predsednik Svetovnega slovenskega kongresa Boris Pleskovič je opozoril na nekaj stvari, ki bi jih vlada lahko popravila, in poudaril predvsem, da se Slovenci, ki so študirali v tujini, še vedno ne čutijo dobrodošli na slovenskih univerzah, medtem ko se največje svetovne univerze tepejo za najboljše kadre.

"Še vedno so postopki za nostrifikacijo diplom iz tujine zelo birokratski. Prav tako naša podjetja ne vedo, da več kot tisoč naših študentov študira na vrhunskih univerzah, ki jih nato poberejo uspešna tuja podjetja. Slovenija bi morala večkrat uporabiti znanje slovenskih strokovnjakov iz tujine," je naštel Pleskovič in pozdravil imenovanje mednarodno uveljavljenega ekonomista Petra Kraljiča v komisijo za izbor nadzornikov SDH-ja, saj je to omogočilo, da je bil imenovan nadzorni svet, kakršen se spodobi.