Sodelovanje vlade v lanski kampanji pred referendumom o zakonu o drugem tiru je privedlo do razveljavitve izida septembrskega referenduma. Foto: BoBo
Sodelovanje vlade v lanski kampanji pred referendumom o zakonu o drugem tiru je privedlo do razveljavitve izida septembrskega referenduma. Foto: BoBo

Cerar je tudi pojasnil, da mora vlada, ob upoštevanju splošne funkcije, v referendumski kampanji le poročati objektivno, torej o dobrih in slabih vidikih zakona, ki ga je sama pripravila in ga ocenjuje kot najprimernejšega. Kot je opozoril Cerar, zaradi takšne absurdne odločitve, vlada ne bo sodelovala v kampanji za drugi tir.

Ob tem se je vprašal, kako naj vlada v kampanji enakovredno zagovarja gradnjo drugega tira in proti njej. Mogoče bi sicer bilo, da vlada v okviru svoje funkcije obvešča javnost o projektu. Tako bi lahko premier, ki opravlja tekoče posle, šel pred javnost in dejal, da gre za transparenten in pomemben projekt, ki ga je DZ sprejel z absolutno večino, nato pa stopil na drugo stran in dodal, da gre za slab projekt.

"Na tem mestu mene ne boste videli in zato vlada nikakor ne bo sodelovala v kakršni koli kampanji za drugi tir, bom pa v kampanji sodeloval sam, kot državljan in kot predsednik SMC-ja, da bom državljane še enkrat prepričal, naj gredo na referendum in še enkrat podprejo projekt, ki nas lahko postavi v center sveta," je poudaril Cerar.

Ob tem je dejal, da obstajajo posamezniki, ki vladi mečejo polena pod noge, saj da jih vladni projekt gradnje drugega tira ogroža pri namenih, da zase pridobijo korist.

Da vlada ne sodeluje v kampanji, ji je predlagal infrastrukturni minister Peter Gašperšič, ki opravlja tekoče posle. Na ministrstvu namreč menijo, da je absurdno, da bi morala vlada zagovarjati tudi stališča proti zakonu, ki ga je sama pripravila.

Nedopustna kampanja
Sodelovanje vlade v lanski kampanji pred referendumom o zakonu o drugem tiru je privedlo do razveljavitve izida septembrskega referenduma, to odločitev vrhovnih sodnikov pa je premier označil za kapljo čez rob in nekaj ur po razglasitvi sodbe odstopil s položaja.

Vlada je namreč po mnenju vrhovnega sodišča s proračunskimi sredstvi financirala nedopustno enostransko kampanjo. Že pred tem je ustavno sodišče odločilo, da se vlada v referendumu lahko javno izreče za zakon ali proti njemu, vendar pa lahko proračunska sredstva porablja samo, če v svojih informacijah predstavlja tako razloge, ki zakon podpirajo, kot tiste, ki mu nasprotujejo.