Simon Maljevac pravi, da se bo predvidoma ta teden sestal s predsednikom vlade Robertom Golobom. Ekipa, ki se bo ukvarjala z novim resorjem, je po njegovih besedah večinoma že sestavljena, imen pa še ni razkril. Foto: BoBo
Simon Maljevac pravi, da se bo predvidoma ta teden sestal s predsednikom vlade Robertom Golobom. Ekipa, ki se bo ukvarjala z novim resorjem, je po njegovih besedah večinoma že sestavljena, imen pa še ni razkril. Foto: BoBo

Maljevac meni, da je stanovanjska politika neučinkovita že leta. Spomnil je, da je to nedavno vnovič potrdilo tudi računsko sodišče. Kot je dodal, so stanovanjski skladi za stanovanjske projekte v zadnjih desetih letih iz proračuna prejeli okoli 20 milijonov evrov, kar je manj, kot se mesečno nameni za gradnjo in vzdrževanje cest.

Trije stebri stanovanjske politike

Ponovil je, da želijo oblikovati delujočo stanovanjsko politiko, ki bo slonela na treh stebrih. Prvi bo oblikovanje stabilnega in robustnega sistema gradnje najemnih stanovanj stanovanjskih in neprofitnih stanovanjskih organizacij, ki bo zagotavljal primerno število dostopnih stanovanj.

Bistveno bo zagotoviti ustrezno proračunsko financiranje s sistemskim virom in zemljiško politiko ter oblikovati dolgoročno predvidljivo okolje za stanovanjske sklade. Predvideni so ustanovitev sveta za stanovanjsko politiko, koordinacija s stroko in civilno družbo in tesno povezovanje z glavnimi deležniki pri zagotavljanju stanovanj.

Tretji steber nove stanovanjske politike pa bo sistematičen pristop k zbiranju, urejanju in vodenju evidenc podatkov. Trenutno namreč ni niti uradnega podatka o tem, koliko znaša povprečna tržna najemnina.

A sprememb po njegovih besedah ne bo mogoče doseči čez noč. V prihodnjem letu naj bi se lahko s primerno podporo zagnala gradnja okoli 2000 novih javnih najemnih stanovanj, nato pa se želi postopno zagotoviti, da jih bo v sistem vsako leto vključenih dodatnih 2000.

Kako bodo uredili najemni trg?

Na novem ministrstvu naj bi po neuradnih informacijah izvajali tako mehke kot regulatorne ukrepe za ureditev najemnega trga. Med mehkimi se omenja osveščanje najemnikov o njihovih pravicah in zagotavljanje podpore pri sporih, med regulatornimi pa urejanje najemnih razmerij z določanjem minimalne dolžine najemne pogodbe, regulacijo najemnin in postopke učinkovitega reševanja sporov.

Stanovanja namreč zdaj kupujejo podjetja kot naložbe, ko imajo presežna sredstva, nato pa ostajajo prazna. Sporno je tudi dajanje stanovanj v najem, ne da bi se to prijavilo. Trenutno naj bi bilo v Sloveniji več kot 9000 stanovanj, ki se oddajajo turistom, pri tem pa se zažirajo na trg najemnih stanovanj in dvigujejo višino najemnin.