Na ta dan so verniki v cerkvah blagoslavljali v šope ali butare povezano pomladansko zelenje; tradicija, ki je razširjena po vsej Evropi že od 9. stoletja dalje.

Papež na cvetno nedeljo daroval mašo
Papež Janez Pavel II. je na cvetno nedeljo pred več tisoč mladimi na Trgu svetega Petra daroval mašo in jo opisal kot protistrup za strahove pred terorizmom in vojno, ki prevevajo svet. Pri tem je spomnil, da cvetna nedelja, ki obeležuje začetek velikega tedna, spominja na zmagoslaven prihod Jezusa v Jeruzalem, kar pa se je samo nekaj dni kasneje sprevrglo v njegovo križanje.

Praznik predstavlja spomin na palmove veje, ki so jih ljudje lomili in stlali pred Jezusom Kristusom; ta je prišel v Jeruzalem in tu doživel navdušen sprejem. Verjetno pa je obredje povezano tudi z zelo staro šego, ko so ljudje zbirali zelenje, ki naj bi varovalo pred strelo in drugimi ujmami, pospeševalo pa tudi rast, plodnost in odganjalo zle sile ter bolezen.

Različna imena svetega zelenja
Sveto zelenje različnih oblik se po Sloveniji imenuje različno: v Prekmurju presnec, okrog Šoštanja vejnik, pri Slovenj Gradcu in v Dravski dolini butara, pušeljc, leseni žegen, na Koroškem pa presta, praselj, svetovec, cvetnik. V Beli krajini imenujejo ljudje speto zelenje drenik, na Primorskem pa ponavadi povežejo kar oljčne vejice ali palme. Ena izmed posebnosti na cvetno nedeljo so gotovo ljubljanske cvetne butarice. V njih so največkrat spete vejice brina, pušpana, ciprese, glavnino take butarice pa tvorijo pobarvani, umetno zaviti in naokrog prepleteni oblanci, največkrat bele, modre in rdeče barve. Takih butar v tujini ne poznajo, praviloma pa jih prodajajo na cvetnem trgu za ljubljansko stolnico.

Uvod v veliko noč
V velikem tednu, ki napoveduje največji krščanski praznik, veliko noč (ta bo letos 11. aprila), bodo v Sloveniji potekale vsakoletne slovesnosti. Na veliki četrtek, ki je spomin na zadnjo večerjo, bodo za tri dni v vseh cerkvah utihnili cerkveni zvonovi. Veliki petek, ki simbolizira dan, ko naj bi Jezus Kristus umrl, je edini dan v letu, ko v cerkvah ni maše. Ponekod se je na ta dan, ki je tudi najstrožji postni dan, že začelo praznovanje; nekdaj kmetje vsaj tri dni niso delali na polju, ker so bili prepričani, da bi v delom naredili njive nerodovitne.