Foto: Reuters
Foto: Reuters

Tako kot družba v celoti se bo tudi šola v prihodnosti izrazito digitalizirala in tehnologizirala, meni Damijan Štefanc z oddelka za pedagogiko in andragogiko Filozofske fakultete v Ljubljani. "Poiskati bomo morali odgovore na vprašanja, kaj takšna izrazita digitalizacija in tehnologizacija pomenita za izobrazbo mladega človeka in kako ti procesi vplivajo na poučevanje. Te tehnologije zelo pomembno vplivajo na to, kako se oblikujejo mladi ljudje, kako se učijo brati in pisati, iskati znanje, kako razumejo pomen pridobivanja znanja in tako naprej. Tehnologija danes ne samo pomaga opravljati oziroma presegati naše fizične omejitve, pomaga nam presegati tudi kognitivne omejitve."

Kot poudarja Štefanc, predvsem vključitev umetne inteligence v šolanje zapleta ta vprašanja. Kot ključno omenja tudi ekološko razsežnost: "Prišli smo do točke, ko se že sprašujemo, ali je sploh možna še kakšna pot nazaj, ali bomo lahko ohranili okolje, ki ga imamo, primerno za naše bivanje v prihodnosti. Otroci bodo morali biti v prihodnje izobraženi tudi na tem področju."

Damijan Štefanc. Foto: Radio Slovenija
Damijan Štefanc. Foto: Radio Slovenija

Rešitve novele zakona o osnovni šoli delijo stroko

Vladni predlog sprememb zakona o osnovni šoli naj bi imel širok strokovni konsenz. "Mislim, da je to predvsem odvisno od tega, kako razumete izraz širši strokovni konsenz," meni Štefanc, ki je izstopil iz skupine za pripravo nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja. "Predlog zakona o osnovni šoli, ki gre v obravnavo, vsebuje kar nekaj sistemskih rešitev, za katere smo vsaj v delu stroke opozorili, da morda niso najbolj premišljene. Preden bi jih poslali v zakonodajni postopek, bi potrebovali nacionalni program vzgoje in izobraževanja, ki naj bi nakazal smernice prihodnjega razvoja tega sistema."

Nacionalno preverjanje znanja bi moralo imeti sistemske učinke

Ena od kritik obveznega nacionalnega preverjanja znanja tudi v tretjem razredu in možnosti, da se te rezultate upošteva tudi ob morebitni omejitvi vpisa v srednje šole, je, da dodatno spodbuja tekmovalnost in krepi individualizem. "Pri tem ne vidim posebnih težav." Nacionalno preverjanje znanja potrebujemo, poudarja Štefanc. "V sistemu, ki učiteljem pušča precej avtonomije pri načrtovanju in izvajanju pouka, je treba na ravni države zagotoviti vpogled v to, kako dobro osnovna šola opravlja svojo vzgojno oziroma zlasti izobraževalno funkcijo." Pogreša pa premislek o tem, kaj početi z rezultati na sistemski ravni: "Kako se bomo odzvali, če bomo ugotovili, da na posameznih šolah ne dosegamo zadovoljivih standardov znanja?"

O omejitvi vpisa v srednje šole meni, da ta mehanizem v tem trenutku ni najbolj pravičen, ker temelji bolj ali manj izključno na notranjih ocenah. "Notranje ocene se seveda precej razlikujejo med učitelji, zato zagotovo potrebujemo neki nov mehanizem." Vpisnih mest v srednje šole pri nas je sicer dovolj. "Pogosto je precej vznemirjenja po nepotrebnem, pogovarjamo se o tekmovanju za vpis v najbolj oblegane, zlasti gimnazije v mestnih središčih."

Prvi tuji jezik v prvem razredu, drugega v zadnji triadi še ne bo

"Mislim, da so umaknili uvedbo drugega tujega jezika v zadnji triadi, ker ni bilo razrešeno vprašanje, kako je s kontinuiteto poučevanja po vertikali srednješolskih programov." Glede prvega tujega jezika na začetku osnovnega šolanja pa Štefanc meni, da bi morali iskati tudi rešitev za tiste učence, ki jim slovenščina že kot materinščina povzroča težave, in tisti del učencev, za katere bo to že tretji jezik. "Upam pa, da bo to rešeno v okviru razširjenega programa."

Ločen zakonski predlog opozicijske Nove Slovenije z idejo o tako imenovanih pripravljalnicah za otroke, ki ne bi opravili preizkusa iz slovenščine, Damijan Štefanc zavrača. "Pripravljalnice so rešitev nekega drugega časa. Iz vzgojno-socializacijskega vidika zagotovo ni ustrezno, da se učence, ki so že sicer odrinjeni na socialni rob, še sistemsko zapostavlja."

Več v tokratni oddaji Ob osmih. Naročite se na podkast.

Damijan Štefanc: Spremembe v osnovni šoli spet brez širšega premisleka