Ob dnevu mrtvih običaj narekuje, da grobove svojih bližnjih okrasimo s cvetjem in gorečimi svečami, pokojnih pa se spomnimo s slovesnostmi, ki danes potekajo po vsej državi. Praznik je tako bolj kot drugi dnevi v letu povezan tudi z religioznim razmišljanjem o življenju, smrti, vstajenju od mrtvih in večnosti.

1. november sicer v Rimskokatoliški cerkvi imenujejo praznik vseh svetih, saj se spominjajo vseh svetnikov, tudi tistih, ki nimajo svojega dne. Vseh pokojnih se v Cerkvi spominjajo 2. novembra.

Maše po vseh slovenskih župnijah
Na Vzhodu je Cerkev praznik obhajala že v 4. stoletju, prek Galije pa se je v 9. stoletju praznovanje razširilo tudi v zahodno Cerkev, so zapisali na tiskovnem uradu Slovenske škofovske konference.

Praznik je po njihovem mnenju izraz vere Cerkve, da so poleg javno razglašenih in zapisanih svetnikov v koledarju svetništvo dosegli tudi drugi neimenovani možje in žene vseh časov.

Na praznik vseh svetih bodo zato maše po vseh slovenskih župnijah, prav tako molitve za verne rajne v cerkvah in na pokopališčih.

Evangeličani, muslimani, pravoslavni kristjani ne praznujejo
V evangeličanski cerkvi za 1. november posebnega bogoslužja ali drugih slovesnosti ne prirejajo, se pa na ta dan spomnijo svojih pokojnih, prav tako na pokopališča odnesejo rože in sveče.

Prav tako 1. novembra ne praznujejo muslimani, saj se svojih umrlih spominjajo ob dnevih bajrama oziroma zadnji dan meseca ramadama. Takrat se odpravijo na pokopališče in molijo.

Tudi pravoslavni kristjani 1. novembra ne praznujejo. Pri njih so pokojnim namreč posebej posvečene štiri sobote v letu, ki se imenujejo zadušnice; tedaj se verniki zberejo pri maši v cerkvi ali na pokopališču. Navadno na grobove ne prinašajo cvetja, ampak jih okadijo s kadilom.