Državni zbor (DZ) je o noveli ponovno odločal, potem ko je decembra lani državni svet nanjo izglasoval odložilni veto. Državni svet je noveli med drugim očital, da nima vgrajenih ustreznih varovalk in da bodo lahko po novi shemi državno pomoč prejemale družbe, ki niso lastnice niti ene ladje. Poleg tega novela omogoča davčnemu neplačniku prenos dejavnosti na nove družbe, ne da bi predhodno poravnal zapadle davčne obveznosti iz naslova davka na tonažo.

Državni svetniki so bili kritični tudi do tega, da je bilo v predlog zakona že po javni obravnavi vneseno določilo, da obveza, da mora ladjar zagotavljati pripravniška mesta, ne velja za upravljavce ladij, ampak le za lastnike. Državni svet se sprašuje tudi o tem, kakšen je učinek dajanja državne pomoči podjetjema, ki sta registrirani v davčnih oazah in sta v Sloveniji davčna dolžnika. To sta družbi v 100-odstotni lasti Splošne plovbe – Genshipping, ki je registrirana v Liberiji, in Lucija Shipping, ki je registrirana na Maršalovih otokih.

Državna sekretarka na Ministrstvu za finance RS Natalija Kovač Jereb je dejala, da bi bila Slovenija, če ne bi imela te sheme, ena redkih pomorskih držav EU-ja brez takšne davčne ureditve. Nesprejetje novele bi pomenilo, da bi se lahko državna pomoč štela za nedovoljeno – davčna zavezanca bi namreč lahko uveljavljala plačilo davka po starem sistemu, Slovenija pa ne bi imela implementirane zadnje odločitve Evropske komisije.

Davčne oaze in državna pomoč

Ob očitkih, da bi državno pomoč dobili družbi v davčnih oazah, je dejala, da je davčni zavezanec, ki ima kraj dejanskega poslovanja v Sloveniji, tudi davčni zavezanec v Sloveniji. Glede pripravništev je povedala, da bi morali ladjarji tudi po noveli zagotoviti delovno mesto za pripravnike, tega pogoja pa ne bi bilo za upravljavce ladij, bi morali pa ti imeti zaposlenih najmanj 51 odstotkov državljanov Slovenije ali druge članice EU-ja.

Gre za sistemski zakon, je dodala državna sekretarka, ki se nanaša tudi vprašanje ohranjanja statusa Slovenije kot pomorske države. Pomemben je namreč pri ohranjanju izobraževanja bodočih pomorščakov, ključnega kadra za izvajanje nalog pomorske inšpekcije, nadzora varnosti plovbe in zagotavljanja varnega delovanja Luke Koper.

Novela bi posebno shemo plačila davka od dohodka pravnih oseb, ki se šteje za državno pomoč, podaljšala za nadaljnjih 10 let, do leta 2028. Evropska komisija je podaljšanje sheme Sloveniji odobrila.

Po tej shemi imajo ladjarji na področju davka od dohodkov pravnih oseb od leta 2007 možnost, da lahko izberejo način obdavčitve, kot je običajen za preostale družbe oz. pravne osebe, ali pa obračunajo in plačajo davek pavšalno glede na neto tonažo ladje in število dni poslovanja te ladje, to pa se potem pomnoži s splošno stopnjo davka od dohodkov pravnih oseb.