Zakon želi vlada sprejeti že na četrtkovi seji, z njim pa bi spodbudili podjetja, da bi del dobička prostovoljno razdelila med zaposlene in jih tako bolj motivirala za delo.

Razprava med zaposlenimi, delodajalci in vlado se je tokrat vrtela predvsem okoli davčnih olajšav. Tako delavci kot delodajalci so predlagali čim višjo, morda kar 100-odstotno olajšavo. Oboji se strinjajo, da je predlog ambiciozen, toda bojijo se, da ob prenizkih olajšavah zakon ne bo izvajan.

Zakon predvideva nizko stopnjo olajšave
Pri denarnih shemah namreč zakon predvideva le 50-odstotno olajšavo, kar pomeni, da se podjetjem polovica dobička, namenjenega delavcem, odšteje od davčne osnove, delavcu pa se v davčno osnovo upošteva le 50 odstotkov izplačanega dohodka. Pri tem mora dobiček ostati vsaj tri leta v podjetju.

Generalni direktor Gospodarske zbornice Slovenije Samo Hribar Milič je v zvezi s tem opozoril predvsem na to, da se je zanimanje tujih vlagateljev za slovenski trg veliko, da pa se to utegne spremeniti, če jim bodo postavljene še dodatne ovire. Finančni minister Andrej Vizjak je nato v razpravo posegel s kompromisnim predlogom 70-odstotne olajšave.

Kdaj do olajšav?
Predstavniki delavcev in delodajalcev pa si niso bili enotni glede dolžine obdobja, po katerem se lahko olajšave uveljavijo. Sindikati so predlagali, naj se to obdobje zniža na eno leto, delodajalci pa vztrajajo pri tem, da je primerno obdobje treh let.