Izdelkov, ki bi se pocenili, je malo in ob tem torej ni presenetljivo, da pregovorno že tako varčni Slovenci vse bolj zategujemo pasove. Pa nas je res gospodarska kriza tako močno udarila? Poglejmo najprej nekaj ekonomskih kazalnikov.

Ves čas vztrajno rastejo cene
Mojca Maček Kenk s Statističnega urada RS je za Tednik pojasnila, da je bila od 2007 do aprila 2011 inflacija v Sloveniji 13,6 odstotka, njen kolega z urada Darjan Petek: Povprečna mesečna neto plača za leto 2010 je bila glede na 2007 višja za 15,8 odstotka realno, glede na cene pa 6,7 odstotka.

Povedano drugače: povprečna mesečna neto plača za leto 2007 je znašala 834 evrov, lani se je dvignila na 966 evrov. Za skoraj 140 evrov oziroma slabih 23 odstotkov je poskočila tudi minimalna plača. Iz povedanega bi torej lahko sklepali, da povprečnemu Slovencu le ne more biti hudega. Toda v resnici ni čisto tako, saj so ves čas vztrajno rasle tudi cene. "V celotnem obdobju so se najbolj zvišale cene goriv, in sicer za 62 odstotka, olj in maščob za 56 odstotka in elektrike za 42 odstotkov," je povedala Kenkova.

V zadnjih letih je precej upadlo tudi število zaposlenih, brezposelni pa dobivajo nižja nadomestila od plač. Tudi zato je vse več takih, ki jim mesečni proračun ne omogoča več vsega tistega, kar so si, denimo, lahko privoščili pred leti.

Potrošniki so vse racionalnejši
Potrošniki so torej pri nakupih vse racionalnejši, v košarici konča zgolj tisto, kar zares potrebujejo. Pri kupcu je v prvi vrsti pač finančna matematika, prav tako se ne ozira na nacionalni interes, zato ni presenetljivo, da si eden izmed avstrijskih diskontnih trgovcev zadovoljno mane roke.

Maja Makovec Brenčič z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani: "Kupna moč upada tudi že v srednjem dohodkovnem razredu, že bolj občutijo recesijske vplive in se ta učinek prenaša tudi na mlajše."

Posledično zaradi praznih denarnic trpi tudi storitveni sektor. Zunanji videz, rekreacija in zabava, se pravi tisto, kar ni nujno za preživetje, bo očitno moralo počakati na boljše čase. Frizer Stevo Pavlovič tako pravi, da se kriza pozna in da je padec evidenten. "Dinamika obiskov strank je daljša, prej so stranke hodile na mesec in pol, zdaj pa nekoliko dalj," je pojasnil. Mnenju glede manjšega zapravljanja se pridružuje Gregor Sok, najemnik teniških igrišč in trener: "Tenis ni nuja in se pozna, manj je tenisačev, predvsem pa je manj otrok v teniški šoli."

Ljudje odklanjajo temačnost
Pevka Alenka Godec pravi, da je veliko manj nastopov za podjetja. "Se odločijo za obletnice, ampak brez glasbe, tukaj najprej želijo prišparat." Čeprav ljudje še vedno radi zahajajo na predstave, pa gledališčniki priznavajo, da je recesija zarezala tudi v kulturo.

"Lani smo vpisali celo več abonmajev, smo pa zaznali upad t. i. izven prodanih kart. Gledalci množično odklanjajo hudo temačnost, ker se jim zdi, da je sočasnost dovolj skrb vzbujajoča," je dejala direktorica MGL-ja Barbara Hieng Samobor.

Karitas: Vsak dan prihajajo novi ljudje
Zares težko pa postane, ko mesečni zaslužek ne zadostuje več za sladkor, olje, kavo, kruh. In tudi takih je danes vse več. Peter Tomažič s Slovenske Karitas pravi: "Vsak dan prihajajo novi obrazi. Poleg brezposelnih se stiska dotika tudi drugih skupin."

A na srečo se zdi, da solidarnost ne pozna recesije. Tomažič namreč pojasni, da več kot polovico sredstev prispevajo darovalci. "Smo zbrali toliko, da smo lahko dostojno pomagali," je dodal Tomažič.

Slovenci še vedno množično kupujejo avtomobile
Kljub recesiji pa ljubezen Slovencev do avtomobilov ni ugasnila. Tako je bilo, denimo, lani na novo registriranih nekaj manj kot 60 tisoč vozil. Že nekaj let ima primat v Sloveniji francoski avtomobilski proizvajalec, kjer so s prodajo sicer zadovoljni, vseeno pa so se morali tudi sami precej prilagoditi razmeram.

Aleš Suhorepec iz Renaulta: "So se pa tudi cene spremenile, so tako nizke, da avtomobilistom omogočajo preživetje, več pa ne." Čeprav se bencin skoraj vsakih štirinajst dni podraži, posel cveti tudi slovenskemu trgovcu z naftnimi derivati, saj, kot zagotavljajo v družbi, naraščajoče cene goriv na njihovo prodajo niso vplivale.

Slovenci še nekaj let obsojeni na skromno življenje?
In medtem ko so se številne države iz krize že izkopale, pa Slovenija - kljub nekaterim optimističnim napovedim - luči na koncu predora še ni ugledala. Za nastali položaj je v veliki meri kriva tudi neustrezna politika zadnjih let: za dokapitalizacijo bank, denimo, in posojila obubožanim evropskim državam je šlo precej davkoplačevalskih milijonov, prav tako Slovenija velja za eno izmed najbolj obdavčenih držav na svetu.

"Bi morala biti razmišljanja o dvigovanju dohodnine, uvedbi dveh novih davčnih razredov ali ddv anatema, preprosto v gospodarski krizi se davkov ne zvišuje. Bojim se, da je v Sloveniji globalna kriza taka, da se bo situacija kvečjemu še slabšala. Tako da nas čaka zelo zelo mrakobna prihodnost," je pojasnil ekonomist Bernard Brščič.

Očitno bomo torej Slovenci še kar nekaj let obsojeni na skromno življenje. Tega smo sicer vajeni, a vseeno bi bilo lepo, da mesečno plačilo ne bi vedno zadostovalo zgolj za kruh in položnice, ampak da bi si brez slabe vesti vsaj sem in tja lahko privoščili, denimo, počitnice, kino ali pa večerni izhod v mesto.

Barbara Štor, Tednik