V uvodu predstavitve zbornika oz. knjige Le vkup, le vkup, uboga gmajna v Muzeju novejše zgodovine Slovenije je urednik knjige Jože Dežman poudaril, da je temeljno za detabuizacijo titoizma pričevanje žrtev titoizma. Politiko komunistične oblasti po drugi svetovni vojni do kmetov in podeželja je opisal kot "teroristično razredno vojno in teroristično okupacijo podeželja".

"Ali bi Türk rekel, da je to drugorazredna tema?"
Po njegovih besedah posledice kolektivistične politike do kmetov čutimo še danes in je povezan z "vprašanjem, ali bomo imel v prihodnosti kaj jesti". V Sloveniji bi tudi potrebovali več zdrave kmečke pameti, je prepričan.

"Ko prihajamo s to knjigo na plan, se seveda lahko vprašamo, ali bi, npr., gospod Türk rekel, da je to drugorazredna tema? Ali bi Marko Vrhunc rekel, da so ženske umrle v Teharjih in so jih odnesli v Hudo Jamo? Ali bi, npr., ko smo ravno v tej hiši, kolega Repe protestiral, da ima ta hiša lahko kar koli z urejanjem rova svete Barbare," se je vprašal Dežman na predstavitvi knjige.

Oman: Prav je, da pišemo takšne knjige
Nekdanji član predsedstva Slovenije in prvi predsednik Slovenske kmečke zveze oz. Slovenske ljudske stranke Ivan Oman je na predstavitvi knjige dejal, da je prav, da se piše o teh stvareh. Po njegovih besedah večina ljudi tega ne bo brala.

"Toda čez petdeset let, ko bodo popolnoma neobremenjeni zgodovinarji obravnavali te čase, takrat bodo naši prapravnuki lahko v šoli prebrali, kakšna je resnična zgodovina našega naroda v 20. stoletju. Zdaj se lahko še kaj skrije, toda čez petdeset let se ne bo moglo več," je poudaril.

"Narod mora poznati svojo zgodovino"
"Tisti, ki govorijo: 'Ne glejmo nazaj, glejmo naprej,' nabolj gledajo nazaj, in to z velikim pompom," je dejal in dodal, da mora narod poznati svojo zgodovino. Če bi bolj upoštevali kmečko pamet, država verjetno ne bi zdaj zabredla tako globoko, kot je, je prepričan Oman. Ob tem je spomnil, da je prav ustanovitev kmečke zveze maja1988 začela prvo poglavje osamosvojitve.

Direktorica Študijskega centra za narodno spravo Andreja Valič je dejala, da je zbornik izjemno pomemben. "V zadnjem času smo zasledili, zlasti v nekaterih medijih, prispevke t. i. znanstvenikov, torej enega dela slovenskih zgodovinarjev, medijsko zelo izpostavljenih, ki govorijo o tem, da se mi ne gremo znanosti. Menim, da je najboljši odgovor tole, kar je pred nami," je poudarila in dodala: "Mi gremo s svojim delom naprej."

Represija komunističnega režima nad kmeti
Zgodovinarka in sodelovka Študijskega centra za narodno spravo Mateja Čoh, ena izmed avtoric prispevkov v knjigi (v zborniku sta objavljena prispevka še dveh sodelavk centra, Majde Pučnik Rudl in Marte Keršič), je pojasnila, da je komunistična oblast že takoj po koncu druge svetovne vojne prizadela kmete z ukrepom odkupa in obvezne oddaje, najostrejšo politiko do kmetov pa je takratna oblast uvedla po resoluciji informbiroja. Ker je bila v resoluciji informbiroja iz leta 1948 Titova Jugoslavija kritizirana zaradi neustrezne politike do kmetov oz. kmetijske politike, je oblast začela uvajati nasilno kolektivizacijo, je dodala.

Kmetje so na politiko komunistične oblasti odgovorili z odporom. Na ta odpor je oblast odgovorila s še večjo represijo - t. i. kulaškimi procesi zoper večje kmete in z zaplembami premoženja. Šele ko je začela Jugoslavija po prelomu s Sovjetsko zvezo postajati vse bolj odvisna od zahodne pomoči, se je začel pritisk na kmete zmanjševati in oblast je začela odpravljati ukrepe proti kmetom, je še pojasnila.