Odbor za kulturo je v sredo o treh medijskih zakonih po poročanju TV Slovenija burno razpravljal več kot 10 ur. Do predlogov medijskih zakonov – tudi o RTV SLO –, o katerih bo javnost zdaj vendarle lahko razpravljala dalj časa, so bili kritični tudi v SMC-ju in DeSUS-u.
"Zakon o RTV SLO je potreben celovite prenove, to smo si povedali, to si povemo večkrat, na RTV SLO so mnogokatere težave, ki jih je treba rešiti. Žal pa po našem mnenju predlog, ki ga imamo na mizi, ne nagovarja ali pa ne rešuje niti ene izmed teh," je izjavila Janja Sluga iz SMC-ja.
"Javni servis mora ostati javni servis, ne glede na to, katera vlada bo. [...] Prvi korak v smeri, da začnemo omejevati financiranje javnega servisa, je zgodba, ki se bo prej ali slej stvar sprevrgla v neko drugo stvar," je povedal Jurij Lep iz DeSUS-a.
Kulturni minister Vasko Simoniti pa je prepričan, da bodo predlagani zakoni jeseni sprejeti, medtem ko vodstvo RTV-ja in tudi del medijske stroke zahtevata, da jih minister umakne. Kaj je zanje najspornejše?
Marsikaj, nikakor namreč ne gre za minimalne posege, je za TV Slovenija poročala novinarka Špela Kožar. 20 milijonov evrov manj za RTV že v prihodnjem letu je toliko, kolikor se recimo porabi za delovanje celotnega Radia Slovenija. Plačniki RTV-prispevka bi po novem financirali tudi Slovensko tiskovno agencijo in druge medije v "javnem interesu"; ne ve se natančno, katere, gre pa za tako imenovano željo po pluralizmu. Uvaja se novi davek s tako imenovanim skladom za televizijske produkcije v noveli medijskega zakona. 25 milijonov evrov bi imelo ministrstvo na voljo, da bi razporejalo ta denar televizijam. Po besedah Kožarjeve je že slišati, da se obeta združitev Planet TV-ja in Nove 24 TV.
Skratka, v medijski noveli je nov sklad, iz nje pa se marsikaj črta. Na primer varovalke pred političnimi zlorabami medijev, kot so strankarska ali občinska glasila, prikrito oglaševanje, spodbujanje nestrpnosti oziroma tako imenovani sovražni govor.
Za obstoj javnih, transparentnih in predvsem neodvisnih medijev ta zakonodaja zagotovo ni pisana, je povedala Kožarjeva.
Zakon utegne na ustavno sodišče
Medijsko zakonodajo je že pretresalo tudi ustavno sodišče. Če sveženj ne bo umaknjen, bo verjetno tudi tokratno. Že leta 2004 je namreč ustavno sodišče razveljavilo določbe zakona o medijih, ker se je želela arbitrarno znižati višina RTV-prispevka, saj neodvisnost javnega medija lahko zagotovi le stabilen in zadosten vir financiranja iz naročnine, in ne oglaševanja ali vsakokratne volje politične oblasti. Tu namreč odtehta pravica javnosti o obveščenosti, ki je sestavni del pravice do svobode izražanja, 39. člen ustave. Če bo sveženj umaknjen, pa se lahko jeseni recimo amandmira LMŠ-jeva novela o RTV-ju, ki se nanaša na drugačno imenovanje v programski svet, da se zmanjša politični vpliv na imenovanje programskega sveta. Za zdaj je ta še vedno zelo močan. Morda lahko v ponedeljek na programskem svetu pričakujemo postopek razrešitve generalnega direktorja ali predsednika samega sveta.
Podporo zaposlenim na Radioteleviziji Slovenija sta izrazila tudi Hrvaško novinarsko društvo in Sindikat novinarjev Hrvaške. Predlagane spremembe medijske zakonodaje po njunem mnenju pomenijo napad na neodvisnost javnega zavoda in bi mu onemogočile opravljanje vloge ustanove posebnega kulturnega in nacionalnega pomena. Javni servis ter neodvisno in profesionalno novinarstvo sta ključna za demokracijo, predlagane spremembe pa ogrožajo sam obstoj RTV-ja, so še dodali.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje