Omizje o RTV Slovenija. Foto: MMC RTV SLO
Omizje o RTV Slovenija. Foto: MMC RTV SLO
Koalicija: Javna razprava o medijskih zakonih podaljšana do konca avgusta

Kot je znano, je ministrstvo za kulturo pripravilo spremembe ključnih zakonov, ki urejajo medijsko krajino v Sloveniji. Predstavnik ministrstva Miro Petek je uvodoma dejal, da je bilo v resnici pet dni namenjeno za medresorsko usklajevanje, ministrstvo pa je že spočetka predvidelo mesec dni ali več za samo javno razpravo. To bi se zgodilo tudi brez koalicijskega sestanka in "to je dejstvo", je izjavil. Glede osnovnega namena zakona je spomnil, da je bilo že leta 2012 pripravljeno besedilo osnutka zakona, s katerim bi oddajnike in zveze izločili iz RTV-ja. Slovenija je ena redkih držav, ki ima to še vedno v okviru javnega zavoda, je poudaril.

Slovenska tiskovna agencija pa bo po novem na boljšem, saj bo od RTV-ja po novem dobila več denarja, kot ga zdaj iz proračuna. In denar iz prispevka je bolj zanesljiv kot proračunski.

Bergant: RTV-hiša v oddajnike vlagala ogromna sredstva
Boris Bergant
, dolgoletni sodelavec TV Slovenija in Evropske zveze radiotelevizij, je bil drugačnega mnenja: "Oddajniki in zveze so sestavni del RTV-ja, ni res, da je Slovenija zadnja, ki jih ima v svoji sestavi, tako je tudi v Avstriji. Prihodek gre za bogatenje programov, takih primerov je v Evropi šest. Naša RTV-hiša je v oddajnike vlagala ogromna sredstva, tudi med vojno, ko je bila infrastruktura skoraj uničena, smo jo obnovili sami, iz naših plač, država ni dala niti centa."

Igor Kadunc je generalni direktor RTV Slovenija. Foto: MMC RTV SLO
Igor Kadunc je generalni direktor RTV Slovenija. Foto: MMC RTV SLO

Kadunc: RTV bi moral delovati z dvajset milijoni manj kot leta 2012
Generalni direktor RTV Slovenija Igor Kadunc je pojasnil, da zavodu za redno delovanje manjka osem milijonov evrov: "Zavod od leta 2005 ni nikoli posloval s pozitivnim rezultatom, če ni bilo nekih dodatnih sredstev, v povprečju osem milijonov evrov. Zdaj nimamo več dodatnega denarja, ne prodajamo več delnic, seveda zmanjkuje denarja. Leta 2012 je imel ta zavod 130 milijonov prihodkov, lani 123 milijonov. Vsi vemo, da so se povečale plače, povečali so se stroški. Čudi me, če nekdo misli, da imamo neke rezerve, ki bi jih lahko namenili za druge dejavnosti."

"Izločitev oddajnikov in zvez pomeni za nas dodatne stroške v vrednosti šest milijonov. V bistvu ne gre za strošek, temveč za dohodke, ki so jih oddajniki in zveze pridobivali na trgu. Na osnovi novega zakona izgubimo 14 milijonov, na račun povečanega obsega reklam pridobimo milijon in pol do dva. Neto pozicija se poslabša za 13 milijonov evrov. Če štejemo še manjko osem milijonov, bi moral RTV delovati z dvajset milijoni manj kot leta 2012. Upam, da bodo predlagatelji zakona to upoštevali oziroma ga umaknili. Če bi hoteli privarčevati sedem milijonov, ki nam jih manjka, bi morali odpustiti 170 ljudi. Če bomo imeli 20 milijonov manj denarja, kot je predlagano zdaj, bomo morali odpustiti 570 zaposlenih," je še dodal.

Vir: EBU Foto: MMC RTV SLO
Vir: EBU Foto: MMC RTV SLO

Rončević: Takoj sem za resno poslovno analizo
Borut Rončević
, predstavnik nadzornega sveta RTV Slovenija in predavatelj na Fakulteti za uporabne družbene študije, je dejal, da napovedana sprememba več medijskih zakonov ni pravzaprav povzročila popolnoma nobenega novega problema: "Izgube se kopičijo, iz leta v leto so večje, nacionalka je pač na tem, da bo brez sprememb v načinu vodenja z ustreznimi menedžerskimi pristopi v neki dogledni prihodnosti preprosto trčila ob zid." Dodal je, da je povsod "izključno poslušal od vodstva, da se nič ne da narediti". "Hkrati pa ne dobimo evidence, študije, resne poslovne analize. Takoj bi bil za to, da to naredimo, mogoče pa bom izvedel, da imate 500 ljudi premalo."

Vir: EBU Foto: MMC RTV SLO
Vir: EBU Foto: MMC RTV SLO

Milosavljević: Slovenski oglaševalski trg je trenutno v kolapsu
Marko Milosavljević
s Fakultete za družbene vede je poudaril, da so nekatere osnovne predpostavke tega zakona napačne: "Takšna je recimo predpostavka o povečanju oglaševalskega prostora na RTV Slovenija. Kot prvo – to je neprimerno, ker je to javna RTV in ne komercialna televizija. Uporabniki imajo dovolj oglasov in ne želijo teh oglasov na ta način tako agresivno in vulgarno spremljati, kot jih včasih morajo na komercialnih televizijah. Komercialne radijske in televizijske postaje, ki živijo samo od tega, se bodo gotovo na to dodatno, tudi agresivno, odzvale. In slovenski oglaševalski trg je trenutno v kolapsu. Popusti so več kot 90-odstotni, samo da pridobiš kakšnega oglaševalca. Pričakovati, da zgolj zato, ker po uradnih cenikih lahko v tistem času, na račun dodatne minute, na leto dobiš mogoče milijon evrov – da boš na osnovi tega tudi realno pridobil milijon evrov, je popolna utopija. V tem trenutku oglaševanje kot tako ne deluje in ravno zato bi bila potrebna dodatna vloga države še kje drugje. Ker se zavedamo, da so se tisti mediji, ki so najbolj odvisni od oglaševanja – tudi v svetu – znašli v najbolj šibkem položaju."

Dodal je še: "Pri zakonu o RTV-ju ne moremo na pamet govoriti o tem, da se kar lahko odvzame toliko in toliko denarja za STA ali nekoga drugega, če nimamo niti ene analize, na podlagi česa mi to trdimo. Videti moramo možnosti za financiranje in če ugotovimo, da imamo boljši način, potem lahko govorimo o tem, kam bi presežek dajali, ukinjali in podobno. Vse ostalo je pa govorjenje na pamet. Brez osnove, brez številk, brez študij. Treba je narediti temeljito študijo ali celo več paralelnih študij po segmentih, več analiz in na podlagi tega lahko potem dejansko s pravimi podatki govorimo o nekih stvareh in o tem, kaj hočemo z zakoni v tej državi. Ne moremo na pamet govoriti o tem, da je treba denar RTV-ju rezati, če nimamo niti ene študije o tem, ali RTV troši denar v redu, kakšen je način trošenja, vizije in podobno."

Ivan Štuhec je član programskega sveta RTV Slovenija. Foto: MMC RTV SLO
Ivan Štuhec je član programskega sveta RTV Slovenija. Foto: MMC RTV SLO

Štuhec: Trdno sem prepričan, da notranje rezerve so
Gost oddaje je bil tudi Ivan Štuhec, član programskega sveta RTV Slovenija. "Bil sem en mandat svetnik že pred desetimi leti in zdaj sem kratek čas v drugem sestavu. Meni kot laiku je nerazumljivo, da se je z razvojem tehnologije število zaposlenih povečalo. Še vedno ne morem razumeti, kako javna televizija po celi Sloveniji pošlje cel kombi ljudi, da posname tri minute, medtem ko komercialna pošlje samo novinarja in snemalca. Nekatere stvari ne funkcionirajo. Trdno sem prepričan, da notranje rezerve so. Ves čas se apelira na vodstvo RTV-ja, da se notranje rezerve poišče in realizira. Ta zahteva ni od danes," je opozoril.

"Ta javni zavod bo javni zavod takrat, ko bo res delal profesionalno. To pa pomeni, da bo osvetljeval iz različnih zornih kotov. Govorim predvsem o informativnem programu. Ta je nevralgičen, ker se znotraj tega znova pojavlja problem vmešavanja politike. Imam predlog za strukturno spremembo vodenja RTV-ja. Da se koalicija in opozicija dogovorita in da se v zakonu zapiše, kdo nastavlja generalnega in odgovornega urednika, enega programa, drugega, na radiu in televiziji. Moral bi biti dosežen džentelmenski dogovor za vodenje te hiše, ki bi prisilil vodstvo, da bi se različno misleči ljudje morali pogovarjati in iskati rešitve za javni zavod. S tem bi v vrhnji strukturi naredili en korak v smeri tega, da bi bil to res javni, demokratični in pluralni zavod," je še razložil.

RTV danes in jutri, celotna oddaja
RTV Slovenija je veliko več kot zgolj informativni program (televizije). Foto: MMC RTV SLO
RTV Slovenija je veliko več kot zgolj informativni program (televizije). Foto: MMC RTV SLO

Radiotelevizija Slovenija ni zgolj informativni program
Pet televizijskih in osem radijskih programov zagotavlja javni medijski servis RTV Slovenija. Programske minute med drugim namenjamo otroškim, izobraževalnim, kulturnim, informativnim, razvedrilnim in verskim vsebinam, dostopne so za gluhe in slepe, je v prispevku v oddaji poročal novinar TV Slovenija Žiga Bonča.

Pripravljamo prenose proslav in humanitarnih prireditev ter programe za različne narodnostne skupnosti. "Močnejši kot je javni servis, bolj kakovostna je demokracija in bolj so kakovostni drugi mediji. Medijska krajina pravzaprav deluje v nekakšnem sorazmerju in čim ošibiš njen praktično najmočnejši člen, ko gre za radiodifuzno oddajanje, potem na drugi strani oslabiš tudi vse preostale," pravi direktorica Televizije Slovenija Natalija Gorščak. "Kot javni medij moramo skrbeti za vse segmente družbe, za katere komercialni mediji pač niso dolžni, niti nimajo želje niti interesa skrbeti, mi smo pa tu prav za to, da ustvarjamo vsebine tudi za ranljive skupine, za invalide, za ljudi po svetu, za Slovence onstran meja …" pa dodaja direktor Radia Slovenija Mirko Štular.

RTV Slovenija sicer obsega še Simfonični orkester in Big band, Otroški in mladinski pevski zbor, oskrbo oddajnikov in zvez, koprodukcijska sredstva za izdelavo filmov neodvisnih producentov za javno kinematografsko predvajanje, prispevek v skladu z zakonom porabi tudi za digitalizacijo slovenskega filmskega arhiva. Tu so še spletni arhiv, teletekst, spletni novičarski portal MMC. "V času epidemije smo zaznali precejšnje povečanje števila uporabnikov, število se nam je povečalo kar za 20 odstotkov, število ogledov vsebin pa za več kot 50 odstotkov," je povedal vodja Multimedijskega centra Luka Zebec.

Prav v času krize sta se poslušanost in gledanost bistveno povečali tako radiu kot televiziji. "Tako kot je videti v zadnjem obdobju, tudi v času koronakrize ali pa v zadnjih dveh, treh letih nasploh, ko se doseg Radia Slovenija povečuje, pravzaprav se je izjemno povečal, za več kot 50.000 poslušalcev dnevno na različnih programih. To nekaj pomeni, pomeni, da v tej družbi ljudje, javnost, ki smo ji najbolj zavezani in namenjeni, vendarle ceni vsebino, kredibilno, prepričljivo, kakovostno informacijo, tudi razvedrilo, nasvet, spremljavo …" meni Štular.

Gledanost nekaterih informativnih oddaj na Televiziji Slovenija

Oddaja13. 3.–19. 4. 201913. 3.–19. 4. 2020
%št. gledalcevdelež%št. gledalcevdelež
PRVI DNEVNIK5,2 %97.90037 %8,6 %164.00035 %
POROČILA OB PETIH3,7 %69.80018 %8,3 %158.20028 %
TV DNEVNIK7,9 %147.80023 %12,4 %234.90026 %
SLOVENSKA KRONIKA7,8 %147.10022 %11,5 %217.50025 %
ODMEVI5,5 %103.50017 %8,5 %160.30023 %

Vir: AGB Nielsen Media Research, panelni vzorec 450 gospodinjstev, starost nad 4 leta

In koliko ljudi nas spremlja ob ustaljenih razmerah? Od januarja do decembra 2019 je po podatkih agencije Nielsen prve tri programe Televizije Slovenija skupaj vsak dan povprečno spremljalo 756.100 ljudi, je navedel Bonča. Javni servis ob tem že nekaj časa zaznamujejo tudi te tri besede: racionalizacija poslovanja in varčevanje.

Zdajšnji predlog spremembe zakona o RTV Slovenija pa bi program bistveno osiromašil. "Finančna posledica bi bilo znižanje v takšnem obsegu, kot je celoten proračun Radia Slovenija, pravzaprav še več, povedano drugače, kot znaša proračun obeh regionalnih centrov skupaj, to ni nekaj, ob čemer bi lahko zamahnili z roko in delali enak obseg programa, kot ga delamo zdaj," še poudarja Štular.