Po oceni sindikatov bi bilo prav, da bi dodatek dobili vsi, ki delajo na območju epidemije, razen tistih, ki delajo na domu. Foto: Pixabay
Po oceni sindikatov bi bilo prav, da bi dodatek dobili vsi, ki delajo na območju epidemije, razen tistih, ki delajo na domu. Foto: Pixabay

Minister za javno upravo Boštjan Koritnik je pred medije danes stopil po tistem, ko je komisija za razlago kolektivne pogodbe, ki ji predseduje Nataša Belopavlovič, na pobudo ministrstva pripravila razlago glede dodatka, ki ga določa 39. člen kolektivne pogodbe.

Komisija je navedla, da dodatek za delo v rizičnih razmerah, v katere sodi tudi epidemija, javnemu uslužbencu pripada za delo v rizičnih razmerah v obdobju epidemije, če sta kumulativno izpolnjena pogoja, da je razglašena epidemija v skladu z zakonom o nalezljivih boleznih in da javni uslužbenec opravlja delo v nevarnih pogojih. Do dodatka je upravičen le za ure, ko je opravljal delo v nevarnih pogojih.

Gre torej za pogoje, ko "je ali bi lahko bilo ogroženo zdravje ali življenje javnega uslužbenca zaradi izpostavljenosti možni okužbi z nalezljivo boleznijo, zaradi katere je bila razglašena epidemija", je pojasnil Koritnik. O upravičenosti do dodatka odloča predstojnik oziroma delodajalec. "Šteje se, da ne gre za delo v nevarnih pogojih dela, če javni uslužbenec opravlja delo na domu," je dejal minister.

Sindikati zahtevajo odstop predsednice komisije za razlago kolektivne pogodbe

Sindikati javnega sektorja pa zato zahtevajo odstop predsednice komisije za razlago kolektivne pogodbe Belopavlovičeve, saj menijo, da je z razlago o dodatku za delo v rizičnih razmerah presegla pristojnosti.

Ob jezi številnih javnih uslužbencev, ki zaradi sprejete razlage ne bodo dobili omenjenega dodatka, napovedujejo, da bodo pravice svojih članov branili z vsemi pravnimi in zakonitimi sredstvi, porajajo pa se celo ideje o stavki, je za Radio Slovenija poročala Simeona Rogelj.

Komisija se je namreč opredelila do tega, kdo je upravičen do omenjenega dodatka. Navedla je, da so to vsi tisti javni uslužbenci, ki v času epidemije opravljajo delo v nevarnih pogojih, kar pomeni v pogojih, ko je ali bi lahko bilo ogroženo zdravje ali celo življenje javnega uslužbenca zaradi izpostavljenosti možni okužbi z nalezljivo boleznijo, zaradi katere je bila razglašena epidemija.

Konfederacija sindikatov javnega sektorja Slovenije, ki jo vodi Branimir Štrukelj, in pogajalska skupina reprezentativnih sindikatov javnega sektorja pod vodstvom Jakoba Počivavška zahtevata odstop predsednice komisije za razlago kolektivne pogodbe za javni sektor. Foto: BoBo
Konfederacija sindikatov javnega sektorja Slovenije, ki jo vodi Branimir Štrukelj, in pogajalska skupina reprezentativnih sindikatov javnega sektorja pod vodstvom Jakoba Počivavška zahtevata odstop predsednice komisije za razlago kolektivne pogodbe za javni sektor. Foto: BoBo

Moti jih, da je odločitev v rokah delodajalca

O tem, kateri zaposleni pa delajo v nevarnih razmerah, bo, tako je odločila komisija, odločal delodajalec. "Po tej razlagi ima delodajalec popolnoma enostransko, arbitrarno pravico, da sam s prstom pokaže na tistega, ki se njemu zdi izpostavljen tveganjem, ne da bi bilo to v čemer koli objektivno opredeljeno," je opozoril predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Branimir Štrukelj. Ta razlaga pa odpira tudi možnosti za neenako obravnavo zaposlenih, so prepričani v pogajalski skupini reprezentativnih sindikatov javnega sektorja pod vodstvom Jakoba Počivavška.

Sindikalna stran je od komisije pričakovala, da bodo določili objektivne dejavnike, ki bi odločali o izplačilu dodatka. Po njihovi oceni bi bilo sicer prav, da bi dodatek dobili vsi, ki delajo na območju epidemije, razen tistih, ki delajo na domu.

V sindikatu trgovine zahtevajo 500 evrov dodatka za delavce

Konfederacija sindikatov javnega sektorja Slovenije, ki jo vodi Branimir Štrukelj, in pogajalska skupina reprezentativnih sindikatov javnega sektorja pod vodstvom Jakoba Počivavška pa poudarjata, da je odločitev treba presojati tudi ob ukrepih vlade za preprečitev širjenja novega koronavirusa. "Sporočajo nam, da smo ogroženi v tistem trenutku, ko stopimo iz hiše," je ukrepe povzel Počivavšek. Zato odločitev komisije, da bo tveganje ocenil delodajalec, ocenjuje kot "popolni absurd". "Če vlada sprejema takšno razlago komisije za razlago kolektivne pogodbe za javni sektor, spodkopava legitimnost svojih ukrepov," je še dodal.

Kot sta sindikalna predstavnika dejala v današnji izjavi, je komisija z razlago 39. člena kolektivne pogodbe za javni sektor, ki govori o dodatku za nevarnost in posebne obremenitve, dejansko posegla v samo kolektivno pogodbo, kar je po njunih besedah sporno samo po sebi. Takšni posegi so namreč mogoči samo s privoljenjem podpisnikov kolektivne pogodbe, ki so sindikati in vlada.

"Komisija je zlorabila svoja pooblastila, ki gredo samo do razlage tistega, kar piše v kolektivni pogodbi. Ne pa da se ustvarja nova resničnost. Posegla je v absolutno nedotakljiv princip, da se pogodbe vedno spreminjajo zgolj s soglasjem podpisnikov," je dejal Štrukelj.

Štrukelj in Počivavšek sta še poudarila, da je predsednica komisije imenovana s soglasjem vlade in sindikatov, Nataša Belopavlovič, ki to mesto zaseda trenutno, pa takega soglasja sindikatov zdaj nima več.

Letijo tudi očitki, da je komisija interpretacijo sprejela s preglasovanjem in mimo interesa zaposlenih. Komisijo namreč sestavljajo trije predstavniki vlade in trije predstavniki sindikatov, predsednika komisije izberejo skupaj.

V znak protesta so sindikati pripravljeni celo umakniti svoje predstavnike iz komisije, pričakujejo pa tudi, da bo v prihodnje zadevo obravnavalo tudi sodišče.

Za najbolj obremenjene eden izmed dveh dodatkov - kdo in koliko kaj dobi, odloča predstojnik

Možnost dodatka po intervencijskem zakonu

Minister Koritnik je sicer zagotovil, da bo ministrstvo naredilo vse, da bo dodatek izplačan čim prej. Opozoril je tudi na nov dodatek, ki ga je državni zbor sprejel z zakonom o intervencijskih ukrepih za zajezitev epidemije in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo, ki bo uveljavljen v naslednjih dneh. Gre za dodatek za nevarnost in posebne obremenitve v času epidemije. Namenjen je tistim, ki so zaradi opravljanja svojega dela v času epidemije nadpovprečno izpostavljeni tveganju za svoje zdravje oziroma so čezmerno obremenjeni zaradi obvladovanja epidemije.

Javni uslužbenec lahko po pojasnilu ministrstva prejme dodatek po enem ali obeh zakonih, a skupna vrednost obeh dodatkov ne sme presegati 100 odstotkov osnovne plače. Denar za izplačilo dodatkov bo zagotovljen iz proračuna.

Koritnik je tudi pojasnil, da ministrstvo že dobiva informacije tako od zaposlenih v javnih zavodih kot državljanov, ki opozarjajo na mogoče nepravilnosti, ponekod so izplačali pavšalna izplačila vsem, ki prihajajo na delovno mesto, ne glede na to, ali so ali niso ogroženi. "To povzroča zelo veliko, po mojem mnenju utemeljeno nezadovoljstvo," je dejal. Napovedal je, da bo država upravičenost preverjala prek svojih institucij.

Izpostavljenost v pisarnah ni enaka kot na terenu, pravi ministrstvo. Foto: BoBo
Izpostavljenost v pisarnah ni enaka kot na terenu, pravi ministrstvo. Foto: BoBo

MNZ: Obstajajo razlike glede izpostavljenosti tveganju

Ugotovitvam dveh skupin sindikatov javnega sektorja, da je komisija za razlago kolektivne pogodbe za javni sektor s svojo razlago glede dodatka za delo v rizičnih razmerah presegla svoja pooblastila, so se pridružili tudi v Sindikatu policistov Slovenije (SPS), obenem pa zapisali, da so v teh težkih časih, ko so poleg zdravstvenih delavcev najbolj izpostavljena poklicna skupina, očitno "za vlado in delodajalca nepomembni in zgolj nujno zlo, ki ga je treba na vsak način izigrati in ponižati". "Vladi in delodajalcu pa je edino merilo teptanje pravic zaposlenih," so navedli.

Notranji minister Aleš Hojs je take ocene označil za nekorektne: "Ravno nasprotno, vlada zagotavlja, da bodo najbolj izpostavljene poklicne skupine zagotovo prejele dodatek za delo v rizičnih razmerah in med njimi so tudi policisti, ki delajo v nevarnih pogojih."

Ob tem pa so na ministrstvu za notranje zadeve (MNZ) opozorili, da tudi med zaposlenimi, ki prihajajo na delo v času epidemije, obstajajo razlike glede izpostavljenosti tveganju, saj na primer tisti, ki svoje naloge opravljajo pretežno v pisarnah, niso izpostavljeni enakemu tveganju kot policisti, ki izvajajo policijska pooblastila na terenu in so ogroženi zaradi neposrednega stika z drugimi osebami.