ZSSS poziva vladajoče k socialnemu dialogu. Foto: BoBo/Tina Kosec
ZSSS poziva vladajoče k socialnemu dialogu. Foto: BoBo/Tina Kosec
Sorodna novica DZ potrdil sveženj ukrepov za pomoč ob epidemiji

Nekatere pripombe sindikatov so bile v prvem zakonu sicer upoštevane, denimo uveljavitev zakona za nazaj, ki bo rešila težave tistih, ki so utrpeli posledice že takoj ob razglasitvi epidemije, državno subvencioniranje delovnega časa in prevzem plačila nekaterih prispevkov.

Kljub pozivom z različnih strani pa so ostale brez ustreznih rešitev številne skupine zaposlenih in tudi brezposelnih, vrsta institutov pa je nedodelanih, so razočarani v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS). Nujna je takojšnja pomoč vsem, ki so v teh razmerah že izgubili zaposlitev ali pa jo še bodo, tudi tistih, zaposlenih za določen čas, je poudarila predsednica zveze Lidija Jerkič.

Sorodna novica Drugi protikoronski zakon bo namenjen spodbujanju vlaganj, likvidnosti in gospodarstva
Sorodna novica Sindikati predlagajo: Koronasklad, oprostitev plačila prispevkov, nižje najemnine ...

Spremembe v prihajajočem svežnju

V tej luči je napovedala, da si bodo intenzivno prizadevali za izpolnitev četrtkovih obljub vlade o vključitvi vseh prezrtih v nov zakonski sveženj, ki naj bi bil že v pripravi. Hkrati bodo predlagali dodatne ukrepe, kot so znižanje DDV-ja za osnovne življenjske artikle, zamrznitev cen hrane, sankcije za kršitve.

Poziv k socialnemu dialogu

Jih pa čudi informacija, da je bila za pripravo drugega svežnja interventnih ukrepov oblikovana delovna skupina, ki pripravlja predloge s področja trga dela in varne prožnosti. To je namreč v četrtkovih Odmevih na TV Slovenija razkril ekonomist Marko Jaklič.

Video: Pogovor z Jakličem v Odmevih

"Ugotavljamo, da zahteve po vzpostavitvi ustaljenega socialnega dialoga preko ESS-ja ne zaležejo. Razlogov, zakaj vlada ignorira vlogo in pomen socialnih partnerjev, socialni dialog in s tem tudi predloge sindikatov, nam niso znani," je navedla Jerkičeva.

Lidija Jerkič. Foto: BoBo
Lidija Jerkič. Foto: BoBo

Ob tem je opozorila, da nikakor ne bodo privolili v to, da bi trenutne razmere predstavljale izgovor za kakršen koli enostranski poseg v delovno zakonodajo oziroma pravice delavcev. "Rešitve, ki vplivajo na trg dela, so se vedno sprejemale v tripartitnem dialogu, zato so bile kakovostne in so upoštevale vse vidike dela," je poudarila.

Kot je spomnila, pravila ESS-ja določajo, da so socialni partnerji neposredno vključeni v pripravo in sprejemanje predpisov s področja trga dela. Prav zato ministra za delo Janeza Ciglerja Kralja, ki trenutno predseduje ESS-ju, pozivajo, naj "nemudoma zagotovi, da se ta pravila tudi spoštujejo, in poskrbi, da smo tudi sindikati aktivni deležnik pri pripravi zakonskih predlogov".

"Če smo še nekoliko razumeli hitrost priprave v četrtek sprejetega svežnja, v nadaljevanju na to nismo več pripravljeni," je sklenila predsednica ZSSS-ja.

Vladi je popolnoma vseeno za mlade in prekarce
Sicer pa so razočaranje nad megazakonom danes izrazili tudi v sindikatu Maldi plus. "Razočarani ugotavljamo, da je vladi Janeza Janše ter njegovi koaliciji očitno popolnoma vseeno za mlade in prekarce," so zapisali v sporočilu za javnost, potem ko niso bila upoštevana njihova opozorila.

Posebej so izpostavili, da so samozaposleni po prvem protikoronskem svežnju sicer upravičeni do mesečnega dohodka, a so pogoji zanj po njihovi oceni "postavljeni popolnoma napačno". Glede na to, da se njihovi prejemki lahko od meseca do meseca zelo razlikujejo, se jim zdi zakonska navezava zgolj na letošnji februar nesmiselna, saj lahko zmanjša krog upravičencev do pomoči.

Skrbi jih tudi, da megazakon ni predvidel pomoči za mlade, ki delajo opravljajo študentsko delo, honorarce, ki delajo prek pogodb civilnega prava, in tiste, ki imajo status popoldanskih samostojnih podjetnikov.

Za študente je sicer v zakonu določeno izplačilo solidarnostnega dodatka v višini 150 evrov, a le za tiste, ki študirajo redno v Sloveniji.

V sindikatu Mladi plus verjamejo, da bi ga morali prejeti vsi študentje. Želeli so si tudi posebnega dodatka za študentske oziroma mlade družine.

Poleg tega so pričakovali še pomoč mladim pri stroških bivanja v študentskih domovih in pri plačevanju študija ter prekinitev praktičnega usposabljanja dijakom, vajencem in študentom. Slednje bi se moralo po njihovem mnenju s ciljem zavarovati zdravje že priznati kot opravljeno.