Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc je ob predstavitvi zakona dejala, da se s predlogom novele ohranja solidarno javno zdravstvo. Temelj zdravstva je mreža javnih zdravstvenih zavodov, koncesionarji oz. zasebniki pa v javni sistem vstopijo tam, kjer ljudje zdravnika potrebujejo, a javna mreža tega ne zagotavlja. "Ta zakon je zakon o zdravstvu za ljudi, pa ne le zato, ker Slovenci dajemo zdravje na prvo mesto vrednot, ampak predvsem zato, ker zdravstvo v Sloveniji v s tem zakonom ostaja javno, dostopno vsem ljudem, ne glede na višino dohodka," je povedala poslancem.

Novela sicer ureja področje koncesij, opredeljuje konkurenčno prepoved v zdravstvu, podrobno ureja področje nadzorov pri izvajalcih zdravstvene dejavnosti ter ureja področje oglaševanja zdravstvenih storitev, med drugim prepoveduje zavajajoče oglaševanje. Ministrica je prepričana, da bodo predlagane spremembe za bolnike pomenile večjo kakovost in varnost zdravstvenih storitev ter da bo naš zdravstveni sistem bolje urejen.

Branko Zorman (poslanska skupina SMC-ja) je napovedal, da bodo predlog podprli, saj prinaša pomembne korake h krepitvi javnega zdravstva. Prinaša namreč spremembe za izboljšanja javne zdravstvene dejavnosti ter sledi koalicijskemu cilju ločevanja javne in zasebne zdravstvene dejavnosti.

Koalicijski stranki DeSUS in SD do zakona zadržani
So pa do predloga novele kritični v koalicijskih SD-ju in DeSUS-u. Tomaž Gantar (DeSUS) je dejal, da bodo predlog novele sicer večinsko podprli, saj končno rešuje položaj srednjih medicinskih sester, ki opravljajo delo sester z visokošolsko izobrazbo. Vseeno pa imajo pri nekaterih rešitvah več pomislekov. Žalosti ga, da si je ministrstvo kot cilj in prioriteto izbralo področja, ki niso ključna za odpravljanje težav v javnem sistemu. Tako bi bili veseli, če bi danes pred seboj imeli celovit in nov zakon.

Tudi Bojana Muršič je v imenu poslancev SD-ja dejala, da predlog novele le delno sledi koalicijskemu dogovoru, saj je bil predviden nov, celovit zakon. Pozdravila je reševanje vprašanja koncesij in položaja srednjih medicinskih sester, a je ob tem dejala, da bo čas pokazal, kako bo potekalo podeljevanje koncesij po noveli, saj še vedno ni določena mreža javne službe.

"Zakon napisan za zdrave ljudi"
V SDS-u so po besedah Nade Brinovšek pričakovali sistemske ukrepe, dobili pa predlog zakona, katerega osnovni namen je omejiti koncesije. "Ta zakon je škodljiv za državljane. Napisan je za zdrave ljudi, ki ne potrebujejo zdravnikov," je dejala in dodala, da s predlogom novele vlada sledi političnim ciljem, ki so daleč od potreb državljanov in zdravstvenega sistema. Opozorila je, da v zakonu ni niti omembe javne mreže, zato ji ni jasno, na podlagi česa bo potem ministrstvo podeljevalo koncesije, če nima meril. "Zakon je, milo rečeno, neumen in ni primeren za nadaljnjo obravnavo," je dodala.

Predlogu novele nasprotujejo tudi poslanci NSi-ja, saj, kot pravi Jernej Vrtovec, ne krepi javnega zdravstva. Dejal je, da bi krepitev javnega zdravstva omogočila konkurenčnost, ki jo pa ta novela popolnoma izpušča. Dejal je, da bi od ministrice pričakovali, da bi jim predstavila sveženj zakonov, da bi si lahko ustvarili celotno sliko, namesto tega pa predstavlja parcialne rešitve. Po njegovem mnenju je predlog novele utemeljen na konceptih, ki so v nasprotju s smernicami sodobnega zdravstva, in bo krnil avtonomijo bolnikov ter prosti pretok delovne sile. Zaradi tega bodo najboljši kadri in strokovnjaki odšli iz javnega zdravstva, verjetno pa tudi iz države.

"Predlog samo legalizira slabe prakse"
Miha Kordiš je v imenu poslancev ZL-ja dejal, da predlog novele ne omejuje koncesij in ne odpravlja pojava zdravnikov dvoživk. "Ta predlog samo legalizira slabe prakse, ki se v tem trenutku dogajajo v sivi coni," je dejal in dodal, da vlada ni naredila nič od tega, kar bi bilo nujno, da bi zdravstveni sistem normalno opravljal svojo funkcijo. Vseeno pa v ZL-ju po njegovih besedah ne bodo "pritisnili na tipko proti", saj so cilji tega zakona pravi in jih lahko dosežejo z dopolnili v nadaljnji obravnavi.

Enoletno usklajevanje zakona v koaliciji
Predlog sprememb zakonodaje, o katerih poslanci razpravljajo prvič (sledita še dve branji), spada v sveženj zdravstvene reforme, o noveli pa so se v koaliciji dolgo usklajevali. S predlogom so zadovoljni v Združenju zdravstvenih zavodov Slovenije, ne pa tudi v zdravniških organizacijah. Po mnenju koordinacije zdravniških organizacij namreč ukrepi niso zasnovani celovito in ne prinašajo ničesar za bolnike.

Sporna časovna omejitev koncesij
Kot sporno ocenjujejo predvsem časovno omejitev trajanja koncesije na 15 let z možnostjo podaljšanja za 15 let, ki bo, kot napovedujejo, poslabšala dostopnosti do zdravljenja, siromašenje javne službe in krepitev zasebne. Danes že 30 odstotkov obsega dela na primarni ravni, pediatriji in šolski medicini opravijo koncesionarji, v zobozdravstvu pa že več kot polovico, opozarjajo in dodajajo, da se bodo morali vsi ti prilagoditi novi zakonodaji ali pa koncesijo opustiti.

Za mlade zdravnike je predvsem sporno določilo, da bodo samostojno kot odgovorni nosilec, torej v koncesiji, lahko delali šele pet let po pridobitvi licence. Ocenjujejo, da bodo tudi tisti mladi, ki bi bili pripravljeni delati na obrobju, kjer se že sicer otepajo s pomanjkanjem zdravnikov, zato odšli v tujino, je za Radio Slovenija poročala Helena Lovinčič.

Drugič "ne" dvojnemu statusu upokojencev
Državni zbor je opravil prvo obravnavo novele zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, s katero želi NSi upokojencem omogočiti, da prejemajo polno pokojnino in istočasno opravljajo dejavnost. Poslanska razprava je pokazala, da se noveli, ki jo je NSi vložila že drugič, znova obeta zavrnitev. Poleg koalicije ji nasprotuje tudi ZL.

Novelo so poleg NSi-ja podprli še poslanci SDS. Vlada pa vztraja pri odklonilnem stališču do predloga, ki ga ocenjuje kot nesistemskega in pomanjkljivega. V ZL pa predlogu očitajo zmanjševanje varnosti zaposlenih, v DeSUS pa nasprotujejo omejitvi regresnih zahtevkov do delodajalca.

Članstvo mladih v ESS-ju ni prepričalo
Priporočilo vladi o vključitvi mladih v Ekonomsko socialni svet, ki ga je predlagal nepovezani poslanec Andrej Čuš, spet ni prejel podpore poslancev. Čuš je prepričan, da je brez vključitve mladih v ESS težko govoriti, da gre za reprezentativen in koristen organ. Vlada je predlogu nasprotovala, saj lahko ESS na svoje seje povabi predstavnike drugih interesnih skupin. Temu stališču so pritrdili poslanci koalicijskih strank. Proti pa so bili tudi v ZL-ju.

Na današnji seji se je DZ izrekel tudi o priporočilih poslancev ZL-ja v zvezi z varstvom socialno ogroženih pred deložacijami, ki so enako kot Čuševa priporočila v zvezi z vključitvijo mladih v ESS že na matičnem parlamentarnem odboru ostala brez večinske podpore. Priporočila bi vlado zavezala, naj v zakonodajo v treh mesecih prenese rešitve za zaščito socialno ogroženih prebivalcev, ki jim grozi deložacija.

Tudi o zeliščnih cigaretah na odru
Državni zbor je obravnaval predlog dopolnitve zakona o omejevanju uporabe tobačnih in povezanih izdelkov, ki ga je v parlamentarni postopek vložila skupina poslancev s Sašo Tabakovićem (SMC) na čelu. Po dopolnitvi bi bilo mogoče kajenje zeliščnih cigaret na gledaliških odrih, poslanske skupine tako koalicije kot tudi opozicije pa so si glede vprašanja neenotne.