Bojan Dobovšek. Foto: BoBo/Borut Živulović

Program Dobre države je predstavil nosilec strankine liste Peter Golob, novinarske konference pa so se udeležili tudi preostali kandidati Dobre države za evropske poslance.

Zdajšnja vladajoča evropska ljudska stranka po Golobovih besedah "žal dela predvsem za interese elit" in s finančnimi ukrepi ožema države, kar da je bilo videti v primeru Grčije in tudi reševanja bančne luknje v Sloveniji. Če temu dodamo še perečo problematiko migracij, h kateri so pomagale tudi nekatere članice EU-ja z vojaškimi intervencijami v soseščini, pa se ne gre čuditi, da v EU-ju naraščata nacionalizem in ksenofobija, končna posledica tega pa je tudi brexit, je orisal razmere.

Za učinkovit nadzor meja Evropske unije
V Dobri državi so prepričani, da mora EU vzpostaviti učinkovit nadzor na svojih mejah. Zavzemajo se za jasno migracijsko politiko, ki upošteva zmožnosti članic in državljanov EU-ja, ob zagotavljanju humanosti ter dostojanstva. Predvsem pa je zanje ključno, da EU preneha vojaške intervencije v soseščini ter prodajo orožja tem državam.

Ena od desetih točk njihovega programa je tudi omejitev evropske birokracije. Zavzemajo se za ukinitev nesorazmernih privilegijev evrokratov in nekoruptivno razporejanje sredstev evropskega proračuna ter za kredibilne vodje evropskih institucij. "Tak primer, kot je vodja Evropske komisije Juncker, se nam ne sme več zgoditi," je poudaril Golob.

Želijo si tudi spoštovanja pravnega reda in enakopravne obravnave držav članic ter samozavestnejše zunanje politike EU-ja; predvsem se je treba otresti vpliva ZDA in multinacionalk, ne sodelovati pri prevratih tujih vlad in na finančnem področju ustvariti svoje bonitetne agencije, je nanizal Golob. Slovenija pa bi morala biti v organih EU-ja dejavnejša. Kot je dejal, se slabo borimo za lastne interese, v EU-ju nosimo probleme in ne rešitev, zato nimamo zaveznikov in prijateljev.

Predsednik stranke Bojan Dobovšek je opozoril, da vse liste in stranke pred volitvami v medijih niso deležne enake obravnave. Določene medije so na to tudi opozorili, a so se sklicevali na uredniško politiko ali jim sploh niso odgovorili. Uredniška politika ni nad zakonom, je poudaril Dobovšek, ki je prepričan, da bi morali obstoječe zakonske določbe razširiti na obdobje pred kampanjo in tudi na agencije, ki merijo javno mnenje.

Za urednike in vodilne uslužbence v medijih ter tiste, ki vodijo agencije javnega mnenja, pa bi morala veljati ista določila kot za funkcionarje in bi prijavljali lobistične stike in premoženje protikorupcijski komisiji.